Nasilje in jubezen

Nasilje in jubezen
Ambra
Tomaž Šalamun

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

V verigi pridem, kot serija števil, kot
jokanje rož. Belo telo na črnem podestu,
ne maram črne z rjavo. Se piš zvoka

avtomobila lahko razsuje kot piča za
kokoši? Sporočila si utirajo cesto. Kje
sem te zvezal? Kje ne priteka kri? V dveh

telesih si, kot v dveh skledah. Jaz sem
goba. Tablo zbrišem. Optični kabli, ogromne
rjave piramide, snemaj, ko se prebijajo

znamenja. Cvet kolabira, se posuši, pade,
kot bi zdrsnila bergla, kdo se opredeljuje
v melasi? Kako hrana teši lakoto? Kako

forma: škure, od soli odpadel zid, fuga
med kamnom na tlaku sporoča usedlino
tvoje dlani. Gondole. Na hrbtu so.

Golobica jih kljuva nežno. In ko vzdihuješ -
kot bi razpotegoval meh – vzdržal si
obliko. Pred smrtjo je v jami cuker. Ne

motijo kičasti kamni lourdske matere božje
in bleščeča gladina asfalta pred Fatimo.
Glas je jasen. Glas je izoblikovan.