Naskok na stroje
| Predigra iz drame Naskok na stroje[1] Ernest Toller |
Prevedel Mile Klopčič
| |||||||||||||
Westminsterska palača. Zborovalnica angleške zgornje zbornice. Predigra je uprizorljiva s preprostimi sredstvi pred zastorom. V sredini pult, za katerim sedi lord kancelar. Desno in levo sedeža za lorda Byrona in lorda Castlereagha. Ostali lordi v prvi vrsti gledalcev. Kraj prizorišča: Angleški parlament. Čas: 1815.
Lord Kancelar: Zakonski predlog vlade: smrtna kazen za slehernega, ki razdira stroje. Predlog: pri prvem čitanju z veliko večino sprejet. Prehajamo k drugemu in tretjemu čitanju. Lord Byron ima besedo.
Lord Byron: Vam vsem je znano, dragi lordi, o razdiranju.
- Delavci so osnovali zveze,
- nastopali z nasiljem, netili revolte.
- Odkod jim to početje?
- Kdo je izpodkopal deželi blagor? —
- Politika »veljakov«!
- Politika roparskih vonj!
- Politika junakov,
- ki vaše knjige govore o njih,
- politika, ki je postalo zlo za vse ljudi! —
- Sleparstvo, oderuštvo, kraja in pohlep —
- vse to se je razpaslo med visokimi
- razredi kakor gnusna plésen.
- O dragi lordi,
- kdo bi se spričo tega čudil,
- da neizmerno bedni delavci
- pozabijo dolžnosti državljanov in — grešé?
- Podobno le poslanci še greše
- po parlamentih dan za dnem.
- In kakšna je razlika?
- Visokemu zločincu znana so vsa sredstva,
- da ogne se vsem zankam zakona.
- Le delavec se pokori za greh,
- ki ga je vanj prisilil glad ... glad!
- Stroji so mu vzeli delo,
- stroji so pehnili ga v propast,
- v njegovem srcu je kričal upor:
- Narava hoče, da živimo vsi!
- Narava noče, da peščica bogati,
- a druge lakota mori.
- In delavec je bil voljan,
- da bi ledine preoral,
- samo lopata ni bila njegova!
- Beračil je. Je na Angleškem kdo
- prišel s predlogom: Olajšajmo mu bedo?
- Obup ga v brezno slepih je strasti pognal.
- In temu ljudstvu, dragi lordi, pravite svojat,
- in vpijete: Posekajmo pošasti glave,
- pobesimo vse vodje! —
- Kjer je potrebna milost, si želi režim krvi.
- Ni bolj nespametnega sredstva kakor meč!
- Pa si oglejmo, dragi lordi, to svojat.
- Svojat vam orje polja,
- svojat so vaše služkinje,
- svojat mornarji in vojaki,
- svojat je tista močna roka,
- ki ž njo lahko kljubujete sovražnikom —
- in ki bo kljubovala tudi vam,
- če boste zbičali jo v slepo pot obupa.
- Še eno dovolite naj povem:
- za vojne vaša mošnja je bila vsekdar odprta.
- Le del denarja, ki ste ga »človekoljubno« prepustili
- tuji državi za vojno,
- ko se nahajala je Portugalska v vojni stiski ...
- le del denarja bi zadostoval,
- da bi domačo bedo omejili
- ter nas odrešili prijaznosti vešal.
- Na Turškem sem bil priča silne despotije,
- nikjer pa take bede kakor na Angleškem,
- ki se krščanska imenuje. —
- In kaj je vaša medicina? Smrtna kazen!
- Koren-lečen vseh velikih sleparjev,
- ki se gostijo na račun držav.
- Kaj ni že vse preveč krvi na zakonih?
- Naj kri preliva se dotlej,
- da bo v nebo kričala po osveti?
- Je smrtna kazen medicina proti gladu in obupu?
- Vzemimo na primer, da — dragi lordi —
- sprejmete smrtno kazen. Oglejte si moža,
- ki ga vaš zakon tira pred sodnika.
- Izmozgan od gladu in od obupa otopel
- prezira to življenje, — ki po vaši je cenitvi
- manj vredno kakor stroj za nogavice.
- Nasilno ločen od žene in ločen od otrok,
- ki ni jim mogel zaslužiti kruha (in vendar bil bi rad!),
- stoji obtožen pred sodnikom.
- Kdo ga obsodil bo na smrt?
- Dvanajst poštenih?... Nikdar!
- Postavite dvanajst morivcev za porotnike,
- in rablja, dragi lordi, naročite za predsednika sodišča!
- (Med govorom so se lordi ironično posmehovali. Klici: Hura!)
Lord Kancelar: Lord Castlereagh ima besedo.
Lord Castlereagh: Slišali ste, dragi lordi,
- besede tega častivrednega gentlemana.
- Govoril je kot pesnik, ne državnik.
- Poet naj piše drame, kuje verze,
- politika pa je obrt železnih mož.
- Zavzemati se za svojat,
- to je pač pesniška slabost.
- A za državnika velja samo načelo gospodarstva.
- Uboštvo pa je večni zakon in po božji volji.
- Sočustvovanje v parlamentu je odveč.
- Župnik Malthus nam je razodel: Stotisoče
- preveč živi jih na Angleškem.
- Narava odpoveduje hrano tisočim.
- Grozot smo priče.
- To je orožje božje, ki se mu
- bogaboječe moramo pač pokoriti.
- Kar prebivalstva je preveč,
- iztrebijo ga vsako leto vojna, beda
- in zločin.
- Mar naj naravni se postavi, dani od boga, upremo?
- S tem bi uprli so morali!
- Sprejmimo predloženi zakon,
- izvajajmo ga z vso strogostjo.
- Če bi podpirali uboge,
- bi jih vzpodbujali k ploditvi!
- A revno ljudstvo na Angleškem se ne sme množiti!
- In vsaka pot je prava, da le temu smotru služi —
- v kolikor je pač nravstvena in v skladu s cerkveno postavo.
Medklic lorda Byrona: Otroci pa naj umirajo za lakoto!
Lord Castelereagh (lordu Byronu):
- Razumem vašo lepo gesto, častivredni lord.
- A kot državnik odgovarjam hladno:
- čim več otrok bo vzela smrt,
- tem večja sreča za bodoča pokolenja.
- Preveč ljudi imamo, velecenjeni poet.
- Najlepše čuvstvo
- ne more izpodbiti teh besed.
Lord Castlereagh (se obrne k ostalim lordom):
- Predvsem pa prosim, častivredni lordi,
- na eno mislite:
- Blagor kraljevine je v nevarnosti!
- Odkrili smo zaroto proti redu, proti miru!
- Ta zakon je le davek na oltar pravičnosti!
- Poet naj le čuvstvuje,
- državnik pa pozna samo številke in razum.
- (Lordi pritrjujejo. Vzklikajo.)
Lord Kancelar: Govorniška lista je izčrpana. Zaključujem debato. Glasujmo! Kdo izmed častivrednih lordov je za zakon?
- (Vsi lordi, razen lorda Byrona, vstanejo.)
Lord Kancelar: Kdo proti, prosim.
- (Lord Byron vstane. Krohot.)
Lord Kancelar: Eden. Zakon sprejet. Sejo preložim na jutri.
- (Oder zatemni.)
- ↑ Opomba uredništva: Dne 1. decembra dopolni Ernst Toller svoje 40. leto. Drama obravnava znano zgodovinsko epizodo, ko so delavci napadali stroje, ker so (v zmoti) videli v njih povzročitelje svoje bede in trpljenja.