Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba
| Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba anonimno |
| |||||||||||||
Pod tem nadpisam bojo „Novíce“ oznanovale vse važniši nove postave ne v težko razumljivi besedi, ampak prav po domače. Danes začnemo z nekterimi, ki so v 34. delu „deželniga zakonika za krajnsko kronovíno“ zapopadene.
1. Ces. kralj. deželna vikši sodnija razglasí sodnijškim vradíjam ali gosposkam, kako se je takrat ravnati, če kak posestnik svoje zemljiše ali grunt razdeliti ali na kose prodati hoče. Po novi postavi so zemljiša oprostene vsiga podložtva; posestnik je vsak sam svoj gospodar, tedaj zamore s svojim zemIjišem storiti, kar koli hoče. Vunder razdelitev zemIjiš ne more in ne sme brez konca in kraja biti, ampak se mora po nekakšnih postavah ravnati, scer bi utegnila nezmerna razdelitev zemljiš deželi v škodo biti in namest manjšiga števila premožnih kmetov bi zadobila le veči število beračev. Ravno za to se zdej postava izdeluje. Dokler pa gotove postave ni, je ministerstvo ukazalo, de naj sodnijške vradníje (ne kantonske poglavarstva) to opravilstvo prevzamejo, posestniki pa, ki kakošno zemljiše razkositi hočejo, naj se ta čas takóle ravnajo: De se odpis in prepis v gruntnih bukvah zgoditi zamore, je treba, de posestnik ali vdeležniki te spremenitve grunta napravijo spisani dokazek vsih na to zemljiše spadajočih cesarskih gruntnih davkov (fronkov) in druzih odrajtvil, ki to zemljiše zadevajo, in ga c. k. sodníi predložé; – namest téh dokazkov znajo pa tudi že storjene sodnijške prerajtvila veljati. Ako vtabulirani upniki v razdelitev grunta ne privolijo, se zna po gori ukazani poti scer razdelitev tudi zgoditi, tode vsi dolgovi, ki so na razdeljenim zemljišu, se v gruntnih bukvah ob enim na razdeljene dele utabulirajo ali prepišejo.
2. Po ministerskim ukazu se imajo stroški za vkvartiranje žandarmarije iz davkovske naloge vsih naravnih davkov, tedej tudi iz dohodníne, to je, iz dohodkinih davkov, poplačevati.
3. Ker so opravíla c. k. kantonskih poglavarstev po novih postavah od opravil c. k. sodnijških vradij natanjko ločene, ne gréjo dražbe ali licitirenge, naj so kakoršne koli, kantonskim poglavarstvam, ako zadevajo dražbe zasebnikov ali privatnih oséb. Kantonske poglavarstva in županijski predstojniki se nimajo tedaj več tacih dražb vdeleževati.
4. Krajnsko deželno poglavarstvo da po ukazu ministerstva na znanje, kakošne pečatnike naj si županije napravijo, ter pravi: Če ima kakošno mesto, terg ali vas že po starih pravícah ali brez ovérka po stari šegi kakošin posebin pečat, naj se ga posluži tudi prihodnje, čeravno morebiti dozdej tudi v rabi ni bil. Tudi si zna kakšno novo znamnje v pečat izvoliti, samo bistveno znamnje praviga gèrba (vôpna) ne deržavniga ne kronovinskiga ne sme biti. Ako kakošna županija prav gèrb imeti hoče, mora za-nj prositi. Naj pa že pride na pečat kakoršno koli znamnje ali pa nobeno, mora po obstoječih postavah saj na vsak pečat v jeziku tistiga kraja tale obpís priti: „Uradni pečat županije – – – –.“ Scer zna pečat napravljen biti za natiskovanje s tiskarskim černílam, ali za natiskovanje v vósek.
5. Ministerstvo je ukazalo: če se kdo hoče vojašine odkupiti, ki pa še ni v vojaških létih (de je namreč premlad), se mu mora to vselej dovoliti, če odkupni denar vloží. Taki se pa smejo od števila novincov, kamor so prišteti, še le potem odšteti, ko so že res v starost za vojašino stopili.
6. Po naznanílu ministerstva ne bo treba županijam več iz Dunaja pošiljaniga deržavniga zakonika jemati, ampak le deželni zakonik, v kteriga bojo prišle prihodnjič vse deželo dotikajoče postave.