Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim

Naznanílo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim
Korel Ullepič, Ernest Lehmann
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 5 (30.1.1850)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


1 Z razglasam 18. nov. 1849 št. 207 se je na znanje dalo, de je deželna komisija za oprostenje zemljiš po postavi vstanovljena, svoje opravila začela.

Kér je v ti za celo deželo takó imenitni reči treba, de se v vsim odkrito in po danih postavah ravná, in de se sploh popolno zaupanje ljudstva v neutrudljivo in pravično ravnanje komisije prihrani, je predsedništvo za posebno svojo dolžnost spoznalo, vse kar se v oprostivnim obravnanju godí, v primernih dobah ljudstvu sploh na znanje dajati, takó, de bo vsak se lahko prepričal, kaj se v ti reči godí, in kakó vstanovljena komisija, v kteri so poprejšne gruntne in desetinske gosposke in poprejšni podložni kmetje in desetinci v enaki meri po izvoljenih možéh nadomestvani, svoje opravila oskerbuje.

V pričijočim sostavku tedaj predsedništvo naznani vse imenitniši opravila, ki so od začetka komisije do konca léta 1849 na versto prišle, in kaj se je do tega časa v prid oprostivniga obravnanja sploh zgodilo.

Po postavi 7. sept. 1848 za odpravljene spoznane poprejšne dolžnosti podložnih kmetov in desetincov se imajo, kakor že ta postava izreče, ali primerno odškodovati, ali pa odkupiti; ‒ kakó naj se pa to izgotoví, določijo naslednji ukazi od 4. marca in 12. sept. 1849. Te postave določijo: ktere bivših dolžnost imajo brez vsiga povračila nehati, ‒ in kakó se ima primerna cena za tiste dolžnosti določiti, za ktere opravičenim odškodovanje gré. Ministerski ukaz 12. sept. 1849, ki je pred nekimi dnevi tudi v za razglašenje potrebnim slovenskim jeziku iz Dunaja prišel in se ravno zdaj po deželi razpošilja in oznanuje, natanjko razloží: kakó se ima pri izpeljavi poprej omenjenih postav zastran oprostenja zemljiš ravnati, in vsakteri, ki si nekoliko prizadene, določbe tega ukaza zapopasti, se bo lahko prepričal, de se bo vse po gotovi pravici ravnalo, in de se poprejšnim obloženim v resnici veliko olajšanje zgodí, če se le premisli, de za mnogoverstne poprejšnih dolžnost se ne bo clo nič plačalo; de za deseti denar ‒ eno nar težjih poprejšnih davšin ‒ deržavna kasa odškodovanje prevzame, de torej za deseti denar poprejšni podložni kmet od svoje kmetije nič in nikdar več odrajtati ne bo imel; de se vrednost vsih poprejšnih urbarskih in desetinskih davšin ne po sedajnih teržnih, ampak po nar nižjih katasterskih cenah prerajta; de se zlasti za tlako še po katasterski ceni za eniga delavca samo tretji del zarajtati smé, in de tudi pri tistih davšinah, ki imajo proti primernimu odškodovanju nehati, od po ti ceni zrajtani vrednosti poprejšni podložni kmet ali desetinc le eno tretjino (en driteljc) plačati ima.

Sleherni mora pa tudi previditi, de to obravnanje po omenjenih postavah se ne da mahoma izpeljati, ampak de je veliko poprejšniga izvedenja, veliko pripravljajočih opravil in neutrudljive skerbí treba, de se v ti važni reči prav po pravici in natanjko po danih postavah ravná.

Deželna komisija je vstanovljena, kakor ministerski ukaz zapové: trije udje nadomestvajo poprejšne gruntne gospóske in desetinjake; trije se potegujejo za pravice poprejšnih podložnikov in desetincov, vsi imajo enako pravico besede in glasovanja. De se pri zbornih sejah komisije spodobno in pravično ravná, je pa predsedništvo pri pervi seji poseben opravilen red na znanje dalo, kteriga se imajo zborniki zvesto deržati, takó de se vse v potrebnim redu pogovorí in posvetuje, takó de imajo namestniki priložnost, vse kar se ravná, dobro zapopasti in nadčujevati, in de jim je pripušeno, vse to, v prid svojih poročnikov, komisíi predložiti, kar se jim primerno zdi. Kar se je v eni seji pogovarjalo in sklenilo, se v poseben zboren protokol zapiše; in ti protokoli se hranijo v predsednikovi pisarnici, vsakterimu pa, ki se hoče sam prepričati, kaj se pri deželni komisíi obravnuje, kakó se izvoljeni namestniki obnašajo, in kakó se sploh v oprostivnim opravilu napreduje, je pripušeno, se za pregledanje omenjenih protokolov v predsednikovi pisarnici oglasiti, zakaj pri deželni komisíi se nič ne dela, kar bi se ne dalo očitno storiti in pred očmí vsih zagovarjati.

De se pa tudi tistim, ki nimajo priložnosti, omenjenih protokolov pogledati, na znanje da: kakó deželna komisija svoje dolžnosti izpolnuje, je predsedništvo sklenilo, po navodu omenjenih protokolov v pričijočim sostavku opravila komisije od nje začetka do konca pretečeniga léta očitnimu presojevanju predložiti.

V seji 28. nov. pr. l. je vpervič predsedništvo komisíi na znanje dalo, koliko se je že poprej, preden je komisija vstanovljena bila, v namenu oprostivniga obravnanja pripravilo, ‒ in tukej naj zadostí, ob kratkim omeniti, de si je predsedništvo s svojimi pomočljivnimi vradniki prizadjalo, vse imenitniši predloge poskerbeti, po kterih je komisíi mogoče bilo, svoje opravila neodlagama začeti, zlasti pa se je skerbelo za prestavljanje ministerskiga ukaza od 12. sept. 1849, za izgotovljenje volitev komisijnih udov, za pridobitev potrebnih kazal čez vpravičene gruntne gosposke in desetinjake na Krajnskim, ki se bojo za kako odškodovanje oglasiti imeli, za izdelanje tarife katasterskih cen pridelkov pri vsih 931 katasterskih srenjah, za izdelanje desetinskiga prerajta po §. 24. ukaza za vsaktero posamesno srenjo, ki se bo med vse srenje razdelil, takó de bo po tem prerajtu slehernimu desetincu mogoče zvediti: koliko na njegove desetini podveržene posamesne zemljiša pride, in koliko bo sploh za desetino v létni odškodnini ali v kapitalu odrajtati imel.

Sklenilo se je pri ti seji, de naj se za službe pri distriktnih komisijah posebno povabilo naredí, in po novícah vradno razglasi, takó de bo mogoče izmed tistih, ki bojo za take službe prošnjo položili, le take možé izvoliti, ki potrebne lastnosti za to imenitno opravilo skažejo, in med ljudmí sploh pošteno imé vživajo. Distriktne komisarje postavi ministerstvo po nasvetu predsedništva; una dva uda bo pa deželna komisija po zbornim sklepu izvolila, pri kterim se bojo torej tudi namestniki podložnih kmetov in desetincov vdeležvati imeli. ‒

Kér se ima po postavi vsako zemljiše oprostiti, takó de se v prihodnje ne bo nikdar več od poprejšnih urbarskih ali desetinskih in druzih na gruntu ležečih dolžnost kaj odrajtovati imelo, je treba, de se vse grajšine, grajšinice, desetinske in druge posestva, ki so takih pravic vživale, natanjko zvedó, in de se jim dolžnost nakloni, po postavi se za svoje odškodovanje oglasiti. Torej je tudi sklenjeno bilo, na nar pripravniši vižo se izvedenje vsih tacih opravičenih posestev pridobiti in jih pri komisíi zloženim posebnim bukvam vpisati. De se pa opravičenim tudi potrebni pripomočki za sostavljenje njih oglasnih spisov podá, je dalje posvetvano in sklenjeno bilo, de naj se tarifa katasterskih cen natisniti da, in de se bojo ti natisi pri c. kr. kantonskih poglavarstvih in pri c. kr. kantonskih štiberskih vradih (gosposkah) in pozneje tudi pri c. kr. distriktnih komisijah zložili; desetinski prerajti pa, kakor hitro bojo za vse srenje spisani, se bojo med srenje razdelili in pozneje tudi pri c. kr. distriktnih komisijah zložili, takó de bo vsim vpravičenim kakor tudi dolžnim mogoče, jih tam pregledati, ali če želijo in kolikor potrebujejo, jih tudi prepisati.

Nar imenitniši in nar težji delo za komisijo je v pervih dnevih bilo posvetovanje zavolj oglasivniga razglasa in zavolj poduka, kakó se imajo oglasi za davšine narediti, ki se znajo z odškodovanjem odpraviti. Posebnimu odboru komisije je izročeno bilo, tega dela se lotiti in komisíi svoje primerne predloge storiti.

V mnogih sejah se je v teh rečéh posvetovalo; po storjenih sklepih izdelani razglas in poduk pa je po zadobljenim privoljenju ministerstva predsedništvo natisniti dalo, in v kratkim bo njega razpošiljanje sledilo.

Pri tem posvetovanju se je tudi za vprašanje ravnalo: kaj bi bilo storiti, če bi kak vpravičen nalaš opustil po postavi potrebni oglas narediti, ‒ in sklenjeno je bilo, de v takim primerljeju bi po okoljšinah komisija tudi povradno na stroške vpravičeniga oglas napraviti dala, ‒ to se mora zgoditi zató, kér se ne ravna samo za odškodovanje vpravičeniga, temuč za oprostenje dolžniga zemljiša, in se to oprostenje tudi v gruntnih bukvah izgotoviti mora. Brez postavniga obravnanja pa to izgotovljenje mogoče ni. Temu sklepu komisije enako je tudi zastran omenjene zadeve ministerstvo z visocim naukazam 8. dec. pr. l. razsodilo.

De se ti oglasi vpravičenih, kar je mogoče, po enaki obliki izdelajo, je v seji 13. dec. pr. l. tudi sklenjeno bilo, de naj se na potrebne kazala enakolične podobe (formulari) natisniti dajo, in po niski ceni v tiskarnici Jožefa Blaznika v Ljubljani na prodaj imajo. Za to opravilo je posebni odbor postavljen bil in s tiskarjem se je v iménu komisije pogodba naredila.

V ti seji se je tudi posvetovalo: ali bi deželna komisija že zdaj v presojevanje vzela in določila: kakošne davšine bi se še zraven v §. 5. ministerskiga ukaza omenjenih za brez vsiga odškodovanja odpravljene spoznale; ‒ sklenilo se je, de poprej, preden se oglasi vpravičenih ne storé, ni mogoče natanjko razločiti, kar bi se še moglo iz odškodovanja spustiti, in de se bo to še le iz teh oglasov zvedilo, z obziram na lastnost, na izvirnost in pravno imé posamesnih davšin, ktere se v oglase stavijo.

Pri seji od 15. dec. se je pomenilo kakó de bi komisija po §. 22. ministerskiga ukaza za rečí drobniga davka, in za tiste odrajtvila v kmetijskih pridelkih, za ktere v katastru nobene cene zaznamovane ni, primerne cene določila. Po od predsedništva storjenim navodu je izdelanje te tarife, pri kteri se veliko presojevati in različnih pripomočkov poiskati mora, posebnimu odboru izročeno bilo, in ob kratkim se bo narejeno izdelanje tega odbora deželni komisíi predložilo.

Ravno v tisti seji se je tudi posvetovalo zastran osnovanja distriktnih komisíj, in po predlogi predsedništva je tudi to imenitno opravilo poprej posebnimu odboru za posvetovanje in za izdelanje izročeno bilo.

Pri seji 31. dec. pr. l. je odbor svoj načert za razdelitev Krajnske kronovíne v oprostivne okolice komisíi s prikladnimi dokazi predložil, in sklenilo se je v občim, de se bo deset oprostívnih okolic in ravno toliko distriktnih komisíj naredilo, de vsaka komisija bo svoj navadni sedež v tistim kraju imela, kjer je kantonsko poglavarstvo, de pa distriktne komisije v določeni okolici se bojo po različnosti okoljšin in sploh po potrebi tudi od eniga kraja v drugi podajale. Načert omenjene razdelitve v oprostivne okolice se je visocimu ministerstvu za poterjenje predložil, in se bo navadno razglasil, kakor hitro to poterjenje od ministerstva pride.

V sejah 22. in 24. dec. se je zastran imenitne pravoznanske rečí posvetovalo, namreč: kakó naj se pravice tistih, ki imajo na grajšinah ali drugih vpravičenih posestvih vpisanih denarjev (intabuliranih kapitalov) terjati, zavarvajo, če se za odpravljene prejemšine na odškodni kapital od dolžnih kaj vplača, in kakó bi se tudi vpravičenimu pomagalo, de ne bo primoran od kapitala, ki mu več dohodkov ne nese, obresti (činže) svojim upnikam odrajtati in zraven v nevarnost priti, de se mu plačilni listi po eksekucíi odvzamejo. K temu posvetovanju sta po naukazu visociga ministerstva tudi dva svetovavca c. kr. mestne in deželne sodnije in dva pravdosrednika (advokata) povabljena bila. Različne presojevanja v ti reči so se visocimu ministerstvu predložile, in pričakuje se, kmalo zvediti, kaj se bo tam sklenilo in za pravilo postavilo.

V seji 23. dec. se je deželni komisíi ministerski dopis posebne važnosti na znanje dal, namreč zastran v postavi 7. sept. 1848, v patentu 4. marca 1849 in v oprostivnih ukazih omenjene odveze gojzdnih in pašnih pravic in zlasti vsih med poprejšnimi grajšinami in njih bivšimi podložniki obstoječih služnost (servitutov). Kakó naj se ta odveza povračilno zgodí, kakó naj se obstoječe razmere poravnajo, de bo za vpravičeniga vživavca služne pravice kakor tudi za posestnika taki pravici podverženiga gojzda prav, je imenitno delo, ktero bistro presojevanje vsih različnih razmer terja; torej so, de se v ti reči po pravici ravná, in ministerstvu kaj koristniga svetva in predpoloži, k temu posvetovanju v deželni komisíi še nektere v gojzdnih rečéh posebno izvedeni možjé povabljeni; posebno postavljeni odbor se je že tega dela lotil, in ob kratkim se bo od tega odbora narejeni načert v občno posvetovanje deželne komisije vzel.

V ravno ti seji so tudi perve vloge vpravičenih za podelenje predplačil, ki jim po visocim ministerskim naukazu od 7. oktobra pr. l. z dvema tretjinama rektificijske vrednosti odpravljenih urbarskih in desetinskih davšin gredó, obravnane in od komisije privoIjene bile.

Zadnjič se je pa še govorilo od vravnanja pravic za ribštvo; tudi to se je posebno odločenimu odboru izročilo, od kteriga se bo še le načert napravil, ki se bo potem v deželni komisíi posvetval in visocimu ministerstvu predložil.

Razun tukej razloženih opravil, ki so v sejah komisije obravnane bile, je pa predsedništvo še veliko druzih svojimu lastnimu vladanju pripušenih rečí oskerbelo, kakor napravo različnih potrebnih bukev in naznanil, izdelanje odškodniga deželniga katastra, v kteriga se bojo vse za odpravljene poprejšnje dolžnosti izrajtane odškodníne in poprejšnjim vpravičenim tekoče plačila vpisale i. t. d.

Iz tega naznanila naj se tedaj vsakteri prepriča, de se je v kratki dôbi od 17. novembra kot začetka komisije do konca lanjskiga léta storilo, kar je le mogoče bilo, in de je predsedništvu vse na tem ležeče, de se opravila za oprostenje zemljiš naglo pomikajo, in de se pri vsem le po pravici in po danih postavah ravná.

Take naznaníla se bojo tudi v prihodnje v primernih dobah na svitlo dajale.

V Ljubljani 10. januarja 1850.

C. kr. ministerijalni komisar in komisijni predsednik, Dr. Korel Ullepič.

C. kr. komisijni inšpektor, Dr. Lehmann.


1) Pričujoče naznanilo smo prejeli od častitiga predsedništva omenjene komisije, nadjajoči se, de bomo s tem razglasam, ki toliko imenitno reč svetu razodeva, vsim bravcam vstregli, ktere ta reč zadeva. Predsedništvo prinese v tem razglasu vse opravíla deželne komisije, ki je za odvézo gruntniga podloštva postavljena, do konca pretekliga léta na znanje, in nam je obljubilo, od kvatrov do kvatrov tudi prihodnje dela te komisije v Novícah na tanjko oznanovati. Med tem časam nam bo pa gosp. Ambrož, komisijni ud, imenitniši opravke razjasnoval. ‒ Iz vsiga vidimo, de imenovana komisija hoče v vsim očitno ravnati, kér si je svesta, de se v vsim le pravíce derží. In to je prav, kér dandanašnji le očitno ravnanje zaupanje budí. Vredništvo.