Nečem biti župan
| Nečem biti župan Fran Nedeljko |
| |||||||||||
Živeli so trije bratje, živeli so skupaj a niso se imeli radi po bratovsko. Starejša brata sta črtila mlajšega, ker je vse sam podedoval po očetu. Skleneta ga necega dne umoriti, ali bolje, utopiti. Zavezala sta ga v veliko vrečo in ga zanesla k vodi. Bila pa je ravno nedelja in ljudje so ravno ob isti uri šli tam mimo od božje službe. Hudobna brata tedaj hočeta počakati, da bi odšli mešarji in pustila sta vrečo z bratom ob cesti, povrnivši se sama domov. A brat v vreči ni vedel kaj početi in začel je sam s seboj govoriti „Nečem biti župan!"To sliši nek mimo gredoč mesar, se poda k vreči in pravi:„Pa bom jaz župan, če ti nečeš biti! Prepusti županstvo meni, pa ti dam vso to goved, ki se tukaj pase. Moja je."„Dobro !" odvrne uni v vreči —- „odveži vrečo,pusti me na prosto in pojdi sam noter! Moja brata bodeta prišla in postavila te bodeta za župana!"Kakor sta se pogodila, tako sta tudi storila.Uni je šel v vrečo in brat je gnal čedo domov. Bratov ni več našel pri hiši, odišla sta in vrgla vrečo z Iakomnikom v vodo. Povrnivši se domov, prestrašita se zeló, ker sta dobila brata z govedo na dvorišči.„Kje pa si dobil to čedo?" vprašata ga.„I kje drugje, kakor v vodi, kamor sta me vrgla!"„Ali bi še hotel nama pripraviti tako lepo živino?"„I zakaj pa ne?Le pojdita z menoj k vodi!"Peljal ju je na tak kraj, kjer se je ravno živina pasla ob vodi, tako da se je videla na dnu reke.„Glejta, kako lepa je ta čeda, glejta kako lepo se pase!"Brata sta veselo zažvižgala in skočila v reko a se nista nikoli več prikazala na svetlo. Kako se je pozneje godilo ostalemu bratu, ne vem, ker nisem bil poleg. Ljudje pravijo, da dobro. Nedo.