Jesen Pesem: Ne morem
Oboki
Lili Novy
Ocean
Viri: dLib
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


NE MOREM

– Povej jo, svojo rahlo, plaho sanjo,
ki te pbjame, preden vstane dan,
ki prebledi, ko svit pogleda vanjo,
in prva zgine v toplo, nočno stran.
Povej to muko, ki se že začenja,
ko se ti komaj bliža stroga luč. –
-Ne morem.
V senci mračnega podstenja
drhtim in iščem dobrih duri ključ.-
-Povej jo, željo, ki se v jutru vzpenja,
v tvoj dan gori kot plamen, v gošči vžgan,
in up, ki v tvoji želji se spočenja
kot v ognju dim, ki raste nad ravan.
Povej to trudnost, ki šumi in pada
in kakor dež gasi, hladi, blaži. –
-Ne morem.
Saj povedala bi rada,
a pride mrak in vse se spremeni. –
-Povej skrivnostni mir, ki iznenada
s prozorne dalje ti je v dar poslan,
ko nad prelivi rožnega zapada
že stenj velike zvezde je prižgan.
Povej to sanjo, ki ob mili uri
te prva sreča pod zavetjem tme. –
-Ne morem.
Spet so se odprle duri,
vstopila sem in sanja jih zapre. –