Nebesa (Rudolf Maister)
Nebesa Rudolf Maister |
|
Moja Zora črnooka,
tvoje óči,
oj, tako skrivnostne
so nebesa moja visoka.
Moja zlata Jelisava,
tvoja duša,
oj, tako žareča,
kakor bog moj krog mene plava.
Moja dražestna Grozdana,
tvoja ustna,
oj, tako medena,
sladka so nadzemska mi mana.
Moja Ružena vesela,
svilne lase,
oj, tako zlatene,
si krilatcem nebeškim vzela.
Moja miljena Ljudmila
zvonki glasek,
oj, tako doneči,
si od kerubov izprosila.
Oj, jaz torej že na sveti
sem v nebesih,
oj, v tako veselih,
da si nočem nič več želeti.