Nedelja plove nad brdi,
nad klasjem sklepa roke;
tam moli na skali trdi,
smehlja se z zelene gore.
Nedelja prepeva ras griče,
prepeva iz temnih lin;
ob cestah stoji in kliče
in blaten budi spomin.
Nedelja na peči dekliški,
nedelja v srebrnih laseh;
vse lepo, vse v luči svetniški
neso jo otroci v očeh.
Neso jo možaki jekleni,
ras čwlo nizdol se smehlja;
praznični v svetlobi so njeni,
izbrisala sled je gorja.
S ponosom neso pred gospoda
nedeljo in vero v Boga ...
Slovencem najtrja usoda
Bogu ne odtuji srca.
