Nekaj o reklami.
Josip Ciril Oblak
J. C. O.
Izdano: Planinski vestnik 25. julija 1897, leto 3, štev. 8, str. 125-126
Viri: dLib 8
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Reklama je pač bila pri nas v Slovencih dosedaj nekaj, česar nismo vedeli prav ceniti. V tem koso se drugi narodi znali, kar se tiče reklame za njih dežele, organizovati ter so dosegli s tem velikanske uspehe, večje, nego so jih pričakovali, smo gledali Slovenci mirno, kdaj začno vreti k nam kar sami od sebe tujci. Niti med svojimi rojaki nismo budili do novejšega časa zanimanja za naše lepe kraje, kaj šele, da bi tujce opozarjali na krasote svoje rodne zemlje. Šele ko se je ustanovilo Slov. plan. društvo ter jelo gojiti zanimanje za naravne krasote slovenske domovine ter navduševati Slovence za turistiko, se je oživila tudi nekoliko zanemarjena reklama; saj reklama je v najtesnejši zvezi z delovanjem Slov. plan. društva in je jako važen faktor v izvrševanju njegovega plemenitega namena. Vendar pa je bila tudi ta reklama premajhna in nedostatna. Reklama ni bila organizovana, in take reklame nam treba. Sploh pa se ne more v zlo šteti našemu planinskemu društvu, oziroma njegovemu osrednjemu odboru, da ni storilo za reklamo toliko, kakor bi bilo potrebno; kajti moralo je orati pred vsem neobdelano ledino slovenske turistike in jo še orje ter navdušuje Slovence za plemenito idejo planinstva.

Da se pa da z reklamo res doseči velikanskih uspehov, za to so nam porok drugi narodi. Niti primerjati se ne morejo njih dežele z našo malo slovensko domovino, katero je, rekel bi, božja roka obsula z biseri prirode in naravnimi čudesi. Vendar pa privro vsako leto trume tujcev v druge dežele gledat "čuda", o katerih so brali toliko, toliko plakatov po vseh oglih in postajah, razne brošure in cele knjige, videli o njih toliko slik in fotografij. A pri nas? Kako malo dospe vsako leto k nam tujcev, in zakaj? zato ker nimamo nobene organizovane reklame.

Skrajnji čas je, da se to, kar se je zamudilo in zanemarilo, popravi, in da se jamemo Slovenci, pred vsem pa člani Slov. plan. društva brigati za reklamo; saj to nam veleva ljubezen do krasne rodne zemlje, katera je vredna, da jo hodijo občudovat ne le lastni sinovi, ampak tudi tuji ljudje v mnogobrojnejšem številu. In če gojimo reklamo za svojo domovino, ki združuje v svojem ozkem okvira divjo krasoto visokega gorskega sveta, ljubko lepoto prijaznega gričevja, katero venča zelena vinska trta, in čudesni Kras, smo si lahko v svesti, da nismo delali reklame po krivici, kar bi se drugim narodom prav lahko očitalo.

Treba pa nam je pred vsem organizovane reklame. In kateri je tisti organ, ki je poklican, da vzame vso to stvar v roke? Gotovo Slov. plan. društvo. Ker pa tega velikega dela ne more prevzeti osrednji odbor, zato se je ustanovil pomožni oddelek osrednjega odbora, "reklamni odsek".

A ta odsek so ni ustanovil samo z namenom, da dela le reklamo za slovenske dežele, in da privablja tujce k nam, ampak da skrbi tudi za reklamo za – organ reklame, za Slov. plan. društvo, kateremu je treba pred vsem sredstev za reklamo, ki stane mnogo, mnogo denarja. Ne le da je treba nabirati društvu članov, katerih šteje sedaj že nad 700, a vendar še premalo, treba je, da skrbi tudi za to, da se naprave Slov. plan. društva, planinske koče, dobro obiskujejo in rentujejo. »Le semtertja čitate kako borno notico o vrlem Slovenskem planinskem društvu«, sem bral nekoč v nekem slovenskem časniku. No, bodite preverjeni, da bo sedaj boljše, odkar se je ustanovil reklamni odsek, in Bog nam daj srečo!

In kako misli vršiti reklamni odsek svojo nalogo? To je najbolje razvidno iz pravil, ki jih prinaša današnji "Vestnik" med društvenimi vestmi, in na katera opozarjamo vljudno vse č. čitatelje.