Nekaj od kmetijstva pri Kinezih

Nekaj od kmetijstva pri Kinezih anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 3, št. 43 (22.10.1845)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kinezje, od kterih smo že večkrat kaj povedali, obdelujejo svoje polja in njive večidel s svojimi rokami; nimajo ga pri kmetijstvi skorej druziga oródja, kakor matike in lopate. Le pràv po redkama se v Kini drevó (plug) narajma, in če ga kje imajo, se ondi, kakor pri nas konji in voli, domača družína vanj vprega. Tega težkiga dela se morajo večidel ženske poprijeti, zató, kér so ženske v tí deželi od možkih le malo obrajtane.

Krav, volov in mezgov je po Kinežkim pràv malo, in če se ravno kje kak rép narajma, je takó reven, de komaj kosti nosi. ‒ Nimajo je ne paše, ne pašnikov; slab plevél, ki ga po njivah, zraven kolovozov in druzih potov po malim priraste, je vsa piča imenovane živine. V Kini je vsak kosčik zemlje z zernjem, nar več z laškim pšenam (rajžam) obsejan. Kér Kinezje živine ne redé, jim tudi gnojá vseskozi primanjkuje, in napraviti si ga kaj, si neizrečeno veliko prizadevajo; ravno zató se tudi povsod starčikov in otrok z jerbasi, cajnami in pletenicami okrog hoditi vidi, v ktere razno trohljino, blato in veliko druzih rečí nevtrudama za gnoj nabirajo. Brivci brijejo in lasje strižejo dostikrat samó zató, de jim obriti in ostriženi lasje ostanejo, ktere skerbno naberajo, hranujejo in kmetovavcam za dober gnoj prodajajo, kteriga bolj čislajo, kakor gnoj od rogov, parkljev in kopit mnoge živine. De si pa kinéžki brivci lahko veliko lás napravijo, že iz tega lahko previdimo, ker si Kinezje celo glavo, razun eniga veršička verh temena, obriti dajo. Po tem takim Kinežke glave njive in polja gnojé.

Poglavitni živež kmetovavcov v Kini so race in svinjsko mesó. Race in svinje Kinezje narveč obrajtajo; zató, kér mislijo, de te živali zemlji nikakor ne škodjejo, ktera je po njih mislih samó za človeški prid vstvarjena, ne pa za druge živali, ktere zeliša jedó, in po tem takim zemeljske rastljine poškodvajo, kakor: ovce, krave in konji, kterih se nikjer ne vidi, razun po goratih krajih, kjer se kmetijstvo takó ne sponaša, kakor na ravnim polji.

Kinezje imajo poljodelstvo v neizrečeni časti. Vsako leto obhajajo 24. dan druziga mesca velik praznik, pri kterim je tudi njih cesar s posébno radostjo pričijoč. Kakor je kinežki cesar za poljedelstvo vès vnet; ravno takó ima tudi cesarica z murvami in sviloprejkami, ktere deželi neizrečeno veliko koristi snujejo, nar veči veselje. Ta praznik se praznuje v devetim mescu.