Neodposlano pismo (Res ne vem)

Neodposlano pismo (Enkrat na mesec) Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Neodposlano pismo (Enkrat na mesec), Ravensbriške pesmi, urednica Erna Muser, Pomurska založba, Murska Sobota, 1977.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Enkrat na mesec smem pisati pismo
in to je borih le petnajst vrstic.
Me tukaj v Ravensbrücku srečne nismo,
drugače pa posebnih ni novic.
Povejte mu, če kdaj se v vas prikaže,
da ga v pregnanstvu pozabila nisem,
da mu pošiljati ne morem pisem.
Teh par vrstic naj vas mu kdo pokaže.

     Vse k tebi, sinko moj, pošiljam želje.
     Kako je s tabo, ali še živiš?
     Ti moje si edino zdaj veselje,
     zato z lahkoto nosim še ta križ.
     Vem, da doma so hišo nam požgali,
     očeta umorili, brata ni,
     v gozdove tebe, sinko, so pognali,
     ko k nam prišle peklenske so zveri …

Kako pri vas? Ste zdravi in veseli?
Vas okrog mize še sedi devet?
A meni vse, celo ime so vzeli.
Zdaj sem številka – dvajset nič deset!

Opombe urednice

1. Vero Albreht so 6. januarja 1944 Nemci odpeljali v internacijo v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, njenega moža Frana pa istega dne v Dachav.
2. Albrehtova je v Ravensbrücku napisala dve pesmi z naslovom Neodposlano pismo. Objavljeno je bilo Neodposlano pismo (Enkrat na mesec) (str. 24, v: Ravensbriške pesmi, 1977).