Neodposlano pismo Ib
| Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin Vera Albreht |
| |||||||||||||
Enkrat na mesec smem pisati pismo
in to je borih le petnajst vrstic.
Me tukaj v Ravensbrücku srečne nismo,
drugače tu posebnih ni novic.
Povejte mu, če kdaj se v vas prikaže,
da ga v pregnanstvu pozabila nisem,
da mu pošiljati ne morem pisem,
teh par vrstic naj mu vas kdo pokaže:
Vse k tebi, sinko moj, pošiljam želje.
Kako je s tabo, ali še živiš?
Ti moje si edino zdaj veselje,
zato z lahkoto nosim še ta križ.
Vem, da doma so hišo nam požgali,
očeta umorili, brata ni,
v gozdove tebe, sinko, so pognali,
ko k nam prišle peklenske so zveri.
Kako pri vas? Ste zdravi in veseli,
vas okrog mize še sedi devet?
Vse, še ime domače so mi vzeli,
zdaj sem številka le – tri sto deset!
==Opombe urednice