Neodposlano pismo Ib

Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albrechtova, Neodposlano pismo, Junaku -- partizanu Mihi Čopu v spomin, Slovenski poročevalec, 1. 7. 1945, št. 62, str. 6. (Naša žena), 1945, št. 8-9, str. 165.
Dovoljenje: Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Enkrat na mesec smem pisati pismo
in to je borih le petnajst vrstic.
Me tukaj v Ravensbrücku srečne nismo,
drugače tu posebnih ni novic.

Povejte mu, če kdaj se v vas prikaže,
da ga v pregnanstvu pozabila nisem,
da mu pošiljati ne morem pisem,
teh par vrstic naj mu vas kdo pokaže:

Vse k tebi, sinko moj, pošiljam želje.
Kako je s tabo, ali še živiš?
Ti moje si edino zdaj veselje,
zato z lahkoto nosim še ta križ.

Vem, da doma so hišo nam požgali,
očeta umorili, brata ni,
v gozdove tebe, sinko, so pognali,
ko k nam prišle peklenske so zveri.

Kako pri vas? Ste zdravi in veseli,
vas okrog mize še sedi devet?
Vse, še ime domače so mi vzeli,
zdaj sem številka le – tri sto deset!

==Opombe urednice