Neparlamentarni izrazi

O modnih podobah Neparlamentarni izrazi
Prešernove hlače (Podlistiki II)
Fran Milčinski
Pismo v primorje
Spisano: 15. februarja 1925.
Izdano: Jutro
Viri: Beseda, virtualna slovenska knjižnica [1]
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Katerikrat katerega zadene kakor iz jasnega in je izvoljen za narodnega poslanca, pa je mož v veliki zadregi, kaj bi in kako. Listi pišejo vse mogoče, ljudje verjamejo vse mogoče, in potem mož ne ve, ali bi šel v Beograd z zavihanimi rokavi in z gorjačo v roki ali bi šel brez in da ne ve, kaj bo tam delal in nehal, da bo prav in da ne bo zamere in spotike. Resnično, tak mož je velika sirota in vreden pomilovanja!

Toda naj ne obupa! Kajti na obzorju se kaže zarja lepše bodočnosti. Beograd je izdal knjigo, ime ji je: »Poslovnik narodne skupščine« in ima v prilogi seznam onih izrazov, ki so se s predsedniškega mesta oglasili kot neparlamentarni.

Ta seznam je ona zarja in je bodočnost in začetek! Ta seznam ustreza živim potrebam, da ne morejo biti bolj žive. Marsikateri je bil, pa mu je manjkal edinole ta seznam, da se ni upal. Sedaj se bo in bo brez strahu šel v Beograd in v narodno skupščino, ako bo izvoljen. Nič več ga ne bodo mučili bridki dvomi, kaj in kako, nego bo vzel v roke seznam in se naučil one besede, ki niso parlamentarne, šestinsedemdeset jih je in so lepo urejene po azbuki. In si bo sestavil govor brez teh besed in ga bo govoril in bo občudovan in slava njegova bo velika, kako parlamentaren da je govornik.

Ta seznam je neverjetno vestno, izčrpno in temeljito delo; pri vsakem, tudi najskromnejšem neparlamentarnem izrazu so navedeni viri: dan, kdaj se je izrekel, in poleg dne številka in stran stenografičnega zapisnika, da se vsakdo, kdor bi se zanimal, lahko pouči, kdo je bil tisti in kakšen je bil povod in kaj se je izjavilo s predsedniškega mesta in zakaj.

Knjiga je resnično v vsakem oziru jako!

Nemara je prva znanstvena publikacija na našem jugu, ki se da čitati brez gorjupih občutkov in z neskaljenim veseljem.

Nekateri izrazi so težki za začetnika, to je res, npr. »kalaštura, kasolovački posao, kesaroški posao«. Odkrito povedano: v mojem besednjaku jih ni. Toda je poglavitno, da so v seznamu. Kdor bo deležen volje naroda in količnika in bo izbran, njegova bo briga, da se bo naučil kalašture, kasolovačkog posla in kesaročkog posla. Ko jih bo zanesljivo znal, bo govoril in se bo v govoru sijajno izognil kalašturi in kasolovačkom poslu in kesarškom poslu in bo njegov govor vseskozi parlamentaren. Zdi se mi: ugled slovenske delegacije se bo silno dvignil v narodni skupščini in sploh pred svetom. Drugi izrazi niso tako težki. Nego je le v skladu z narodovo dušo, da se štejejo za žaljive in za neparlamentarne izraze: »Budala, denunciant, izdajica, klevetnik, klerikalec, kockar, kučka jedna matora, lopov, ordinarna špijunčina, razbojnička banda, horde avstrijanske in šumski razbojniki.« Nak, ti izrazi resnično niso parlamentarni, nikakor ne! Človek je lahko to in ono, ljudje so vsake vrste, vse se dogaja na svetu; ali da se mu reče naravnost v lice, kaj da je, — to ni parlamentarno!

Neparlamentaren je tudi izraz »pop«. Nekomu je nekdo rekel pop. Pa se je dotičnik ogorčeno uprl: »Jaz nisem pop, jaz sem duhovnik!« Predsednik je pritrdil in grajal in rekel, da je »pop« jako razžaljiv za katoliškega svečenika! To je podrobno popisano in razloženo v seznamu. — Za pravoslavnega popa seveda »pop« ni razžaljiv. Za pravoslavnega popa bi bil nemara razžaljiv in neparlamentaren izraz »katoliški svečenik«.

Ali pa bi bilo za pravoslavnega popa vendarle tudi razžaljivo, če bi se mu reklo pop?

Npr. je predsednik grajal, da je neparlamentaren očitek: »Bil si kuhar!« Kajti da je neparlamentarno »iznositi privatni život narodnog poslanika«. Pa je takisto kakor kuhar morebiti tudi svečenik ali pop privatni život in je neparlamentarno ga iznositi! Nič se ne ve!

Vsi smo en sam narod! Narodno edinstvo je tista beseda, od katere ne odnehamo. Npr. je kot neparlamentaren označen tudi izraz: »Čreva ću ti prosuti!« Tako govore kdo ve kod tam preko. Naši fantje pa pravijo: »Čreva ti bom spustil!« in še dodajo: »da jih boš v peharju nesel domov.« Evo, pri nas tako in kdo ve kod tam preko enako! To je narodno edinstvo, da ne more biti bolj edino, in je jako razveseljivo in se vidi, kako strahovito prav imajo, ki dvigajo barjak narodnega edinstva.

Toda kakor je stvar razveseljiva, izraz je vendarle neparlamentaren. Naši fantje se morajo vsak hip zagovarjati pred sodiščem zaradi črev, ki da jih bodo spustili, in zaradi peharja. Vedno sem svaril in rekel: ta čreva niso parlamentarna! — In so bili fantje resnično vsakikrat obsojeni, razen če so bili v oni meri pijani, kakor jo zahteva zakon. Zdaj sem v prijetnem položaju, da tudi slavno predsedništvo narodne skupščine s svojega mesta javno pritrja mojemu mnenju. Vsem svežim narodnim poslancem bodi torej toplo priporočeno, da v parlamentarnih debatah od slej naprej nikomur več ne spuščajo črev! In je zanimivo: to je neparlamentarno a je hkratu tudi kaznivo!

Pa tudi »bitanga« ne kaže nikomur reči niti ne, da mu »fali jedna daska« niti ne, da je kdo »jedan od najgorih in najlenijih članova parlamenta«, kajti je vse troje zapisano v seznamu. Taki izrazi ne spadajo v parlament! Zunaj parlamenta ne rečem, da bi bili izključeni: v ožjem krogu prijateljev, v zaupni seji stranke; ali v parlamentu niso dopustni, nikakor ne!

Prej so lahko bili dvomi. Sedaj je seznam tukaj, sedaj ni dvoma in opravičbe!

Niti ni potrebe, ko je dovolj izrazov, ki niso v seznamu in so potemtakem do preklica parlamentarni.

Zaradi govorjenja in skrbi!

Ne vem pa, kako bo, če pride na svetlo še seznam dejanj, katera niso parlamentarna. In bo zanimivo, ali se bodo dejanja, ki so kazniva, štela tudi za neparlamentarna.

(Jutro, 15. februarja 1925)