Netek

Netek Josip Drobnič

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 5, št. 6 (10.2.1847)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pervotni pomén čisto slovenske besede „netek“ je vsim Slovencam tako sploh znan, de mi ga ni treba tukaj razlagati. Kér pak Slovenci besedo „netek“ v prenešenim poméni večkrat, ko v pervotnim, in v raznih krajih razno rabijo, v nekterih krajih neteku clo neko osebnost podlagajo: mislim de bo slovenskim jezikoslovcam vstreženo, ako jim po pričejočim razloženji njih jezični zaklad za dve poméni veči priraste.

V prenešenim poméni je „netek“ v doljnih krajih Celjskiga kroga za Savo, morebiti tudi unkraj Save na Krajnskim, pogerdno imé ‒ kletvica, ter poméni to, kar beseda hudič, vender s tem razločkam, de le manj poredni Slovenci netekujejo, bolj sirovi pa hudičujejo. V tih krajih je Slovencu vsaka nasprotnost brez razločka „netek.“

Viši proti Celji imajo Slovenci samo tistiga za neteka, ki ni lahko za nasititi, ki več jesti in piti na enkrat potrebuje, ko po navadi človeku gré. Nemci pravijo takimu „Vielfrass.“ Ta poslednji pomén besede „neteka“ izvira posebno iz te pripovesti: Netek je, pravijo, neko bitje, ki v človeški podobi zmiram po sveti hodi, vse kraje in vsako hišo posebej obiše, in jesti in piti prosi. Kjer mu radovoljno kaj dajo, ne pojé in ne izpije več, ko navaden človek; ali gorje tistimu kraju, tisti hiši, kjer ga brez jesti in piti odpraviti hočejo. Nad takšnimi se razserdi, preíše vse kote po celi hiši, in kar koli najde živeža, bodi si za ljudí ali za živino, in ako bi ga ravno za več let drugim dosti bilo, požrè vsega na enkrat. Narveči sode polne vina z enim serkljejem sprazne. Takšnim ljudém njive, vinogradi in sadunosne drevesa tri leta nič ne rodijo. Tako dela netek povsod, kjer ga iz skoposti brez jesti in piti odpravljajo. Kjer ga pa prijazno sprimejo in mu koliko toliko po zmožnosti postrežejo, tam se hvaležniga skaže. Vse prazne vreče (žaklje) napolni z nar lepšo pšenico, vse prazne sode jim s narboljšim vinam nalije in jim velike kupe zlata pustí. Zatorej pravijo, ni varno neznaniga človeka brez jesti in piti od hiše odpravljati, kér bi se lahko primerilo, de bi opravljaje neznanca, v njem na neteka namerili.

J. Drobnič.