Neustrašeno naprej
Neustrašeno naprej Stjenka |
|
Če padem, izkopljite mi grob sred' gozdov,
sred' zlatega polja, poznanih domov,
počivam naj tam, kjer sem vnet se boril,
le tam naj sladkosti bi spanja užil.
Ko vojni vihar bo potihnil nekoč,
iz hoste se boste vrnili pojoč.
Na delo, možje, ki prestali ste boj,
na delo žené in ves narod ti moj.
Tedaj iz krvi in trpljenja nam vstal
nov dan bo, še lepši in še bolj svetal,
dom sanj naših dobrih očetov,
dom dela in delavcev, kmetov.
Tovariši, pojdite v borbo naprej,
neustrašno do zadnjih zastavljenih mej,
ki bodo nas brate združile
od Drine do Soče in Zile.
Če prost in svoboden slovenski bo svet
in pogled široko se bode kdaj spet
vam širil s Triglava do morja in step,
počitek bo moj res prijeten in lep.
»Kot avtor besedila je naveden Stjenka, borec Tomšičeve brigade, padel spomladi 1943. S črnilom zapisani rokopis besedila hrani arhiv IZDG, 282 b. Varianta besedila z naslovom Oporoka je objavljena v Taboriščni čitanki, Gravina, 1944. Ciklostirano besedilo besedilo čitanke hrani Slovenski šolski muzej, fasc. 155.« (Paternu 1987: 151)