V tihi noči mislim nate,
k tebi hrepenim.
Sanjam sanje mračno-zlate,
in trpim, trpim.
Bolnega srca pozdrave
zvezdam izročim;
sporoče ti naj v daljave,
kak za te trpim.
Da vse dneve, v mračni noči
mislim le na te,
in v ljubezni čakam vroči,
kdaj oko te vzre.
Pridi, dragi, iz daljave!
Morda tam že spiš?
V tihem lesu, sred dobrave
v grobu že trohniš?
Jaz pa čakam, jaz pa čakam
v boli noč in dan.
Solze bridke plakam, plakam
plakam jih zaman.
Ne prinese no pokoja,
ne prinese dan.
Čakam te, nevesta tvoja —
čakam te zaman.
Da pozabnost bi prepregla
srce s plaščem sanj,
v grob bi hladni k tebi legla,
če bi znala zanj.
Zvezde čez ves svet gorijo.
»Kje je?» — Vse molče.
Vetri iz daljav šumijo,
•»Kje je?« — Dalj hite.
Kam bi šla, kje te iskala?
Saj ne vem, ne vem, —
Tak vse dni bom žalovala,
smrti šla v objem.
Smrt me v veke bo združila,
ženin moj, s teboj.
Venec zvesto bom hranila,
saj je tvoj, le tvoj ...
