Neznanemu gospodu
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Neznanemu gospodu, Najdihojca, 1954, št. 1, priloga Slovenskega poročevalca, 1954, let. 15, št. 1, str. 14.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Se zdi vam prav, kaj res vam ni na brigi,
ko v opoldanskih urah po Ljubljani
preplašeno lisičko na verigi
za sabo vlačite, gospod neznani?

Ste ji pogledali že kdaj v oči,
kako se plašno naokrog ozira,
kako po tlaku tačka ji drsi,
kako drhti telo ji od nemira?

Mar vam je ljubša gneča teh ljudi,
ki bučno v trumah okrog vas se zbira,
kot ta lisička, ki zato trpi,
ker jo usoda vrgla je iz tira?

Vrnite jo gozdovom, naj živi!
Saj ona ni za mestni tlak rojena,
svobodna nrav nikdar[1] ne bo ukročena,
pa naj veriga še tako tišči!

Opombe urednice uredi

"Neznanemu gospodu", Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6795.

  1. V tipkopisu nikdàr