Neznanki
- Za druga istoimenska dela glej Neznanki.
Neznanki Ada Negri |
|
Pesemca trese se iz daljine;
ženski je glasek, srčen, lahkoten;
k meni prihaja skrit in slaboten;
v drevju cvetočem polagoma gine.
Vrti se gibljejo, koder odmeva,
kakor kadivnice s svetim kadilom.
Kdo si, ki z nočnim skrivaš se krilom,
ki se ti v temi srce razodeva?
Tujka! Li veš za prevare, britkosti,
plačeš za kom li, ki smrt ga je vzela?
Morda samote si si zaželela,
ker so slasti Ti zatrle trpkosti.
Sestersko čuvstvo me zate razgreva,
— vzroka ne vem tem tajnim čutilom, —
zate, ki z nočnim skrivaš se krilom,
ki se ti v temi srce razodeva.