Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika

Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 9, št. 22 (28.5.1851)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Če se ozremo na to, kar je naš narodski jezik pred malo léti bil, in na to pogledamo, kar je sedaj, moramo poterditi, da se je v sedmih létih zgodilo, kar vročokervniki v sedemdesetih pričakovali niso. Že se več ali menj po celi slovenski deželi slovensko piše, v učilnicah v slovenskim jeziku uči, že se pri kaznovavnih sodnijah in porotah slovenski jezik razlega; že taki gospodje, ki pred 5 léti na ta jezik še mislili niso, v njem ginljive govore imajo. Pri tem takim ni tedej obupati. Nemška narodnost je pred 100 léti in še pred veči protivnike imela kakor sedaj slovenska. Cesar Dragotin V. je rekel, da španjoljski jezik je vstvarjen za čast božjo, laški za petje, francoski za ljubezen, nemški pak za vajo kónj!!“ Ko bi ta cesar sedaj od smerti vstal, bi se čez svojo kratkovidnost zlo čudil. Nemška gospôda se je od nekdaj svojiga narodskiga jezika ogibala in se še dan današnji s francoskim šopiri. Boruski kralj Miroslav II. je jezik svojiga nemškiga ljudstva čertil; on je vselej v francoskim jeziku pisal in govoril. Pod Marijo Terezijo se je še po Nemškim pri mnozih sodnijah po latinsko pisalo. Kako se je do današnjiga dné vse to spremenilo! Pravica nemškiga jezika je na Nemškim obveljala. In kdo je te premembe vzrok? – iskreni možje, ki so se za izobraženje narodoviga jezika in za vterjenje narodovnosti krepko poganjali, so v ti reči zmagali. Zatorej le ne obupati tudi zastran obveljave našiga slovenskiga jezika, in le čversto naprej! Zmaga mora biti pravica! Več pa ne terja noben pravi rodoljub.