Njiva (Ko njiva)

Njiva Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Njiva, Naša žena, 1950, let. 9, št. 10, str. 183.
Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kot njiva zrelih sem plodov obrana,
vendar spi v njej še tajne sile rast,
ki je v globinah zemlje zakopana
in ji zorenje je poslednja slast.
Preko strnišč zavijajo viharji,
jesenskemu deževju konca ni –
a ona sanja o poletni zarji,
ki božajoč nabrekli sad zlatí …
Predolga bo jesen, premračna zima,
ko marčev dež spet lehe odtali;
kdor šteje dneve, potrpljenja nima,
poženi čas, da kal še obrodi!