Noč (Severin Šali)
Noč Srečevanja s smrtjo Severin Šali |
|
Noč
Bela zvezda se prižiga
ne temneči svod neba,
mesečina božajoča
srka vase sij voda.
V vaški cerkvi tožen navček
za mrličem šepeta,
v grmu izza božje njive
slavček z glasom se igra.
Iz objema skalne grbe
v noč tolmun grgra,
v mladih vejah stare vrbe
listje trepeta.
Iz naročja boli mračne
pada lesk solza,
kljujejo mi ure lačne
živ utrip srca.