Solnce rumeno
goro zeleno
zadnjič poljubilo je.
V krílo tamine
hribi, doline
tiho zavili so se.
Tam na iztoku
pa na oboku
mesec prikaže glavó;
bolj se užiga,
vedno bolj miga
zvezdic prijazno zlató.
Veter pihlaje
jezero maje,
rahlo ob bregu šeptá;
v jezeru čeda
zvezdic se gleda,
v daljni globini migljá.
Nočna tamina
slika opomina
srečnih in žalostnih dní!
Zvezdam blišečim
ali berlečim
dnevi enaci ste vi!
Jezero krasno,
temno al jasno,
si mi podoba sercá:
v tebi odmeva
vsacega dneva
se mi svetloba al tma!
