Žarki solnčni ugasnili
Po robéh Triglavskih si,
Ptičev kori potihnili
So z večerno pesmico.
Jezero stoji pokojno,
Tiha noč razširja se,
Nebnih lučic svit nebrojno
Doli u zerkalo zre.
In čolniček po vodici
V gladkem teku privesla,
Lepo kakor v srebernici
Z žarki néba se igra.
Bratje zvesti, bratje mili
So v čolničku združeni,
So od šuma se ločili,
Prosto da bi pevali.
Pesem mile serčno vnete
V tiho noč odmevajo,
Serca v persih sem pregrete
V zvezdni plan se širijo.
Čolnič mirno pevši plava
Čez globine jezera,
Od verhovja raz Triglava
Hladni vetrič mu pihlja.
Duh domači moč ulija
Tako tudi v serca zdaj,
Slave čolnič da zavija
Srečno čez globine v kraj. -
