Nočna pot
← Mir | Nočna pot Topol samujoč Josip Murn - Aleksandrov |
Zvečer → |
|
Zopet bližam se
izza tihih vod,
spremljevalec moj
je nebeški svod,
spremljevalec moj
je nad gozdom megla
in tihota polnočna vsa.
Kakor sen mehka
po svetu vsem legla je...
Iz duše nenadoma
v noč misel odbegla je,
trenutij bleščečih plod...
In ves neizmerni svod
v globočinah vod
tak žarno trepeta...
Stomilijonske se
na njem zvezdice bližajo,
bleščeče se križajo
in svetla njih vsaka je pot.