Nočnik
← Odpri! | Nočnik Topol samujoč Josip Murn - Aleksandrov |
Že nikdar več → |
|
Kak v mrazečo to samoto
jasen plava glas!
Dolgo sanjal si, oj skoraj
vzide sonca zlat obraz -
Tiho, duh moj, sanjaj, sanjaj!
Še na vzhodu mrak leži -
še v zvoniku temnem rezko
bije ura polnoči.