Nokturno
← Korak, ki odmeva | Nokturno Pesmi Srečko Kosovel |
Čujem z obali → |
|
- Razbijam svoj beli Kras,
- z muko razbijam ga
- in mislim na Beethovnov obraz.
- Pianist sem z železnimi rokami.
- Kras se lomi, zemlja krvavi,
- a dan se ne zdrami.
- Pokaj bele ladje iz pristana?
- Za žolto jadro je skril svoj obraz
- mornar. (Sonce gori.) Kaj sanja?
- Razumem. Tiho vstaja prevrat,
- s tipalkami žgočimi duše osvaja. –
- Si sredi poti? Začni od kraja!
- Očisti se v ognju, postani nam brat!