Nova pisarija z opombami

Učenec.
Da zdaj, — ko že na Kranjskem vsak pisari,
že bukve vsak šušmar ^[1] dajè med ljudi,
ta v prozi, óni v verzih se slepari,
jaz tudi v trop, ki se poti in trudi,
ledino orje naše poezije, —
se vriniti želim, se mi ne čudi!
Prijatelj, uči mene pisarije:
Kako in kaj ušeč se Kranjcem^[2] poje,
odkrij mi proze naše lepotije.

Pisar.
Ak so pisar^[3] postati želje tvoje,
moj zlati uk poslušaj in zastopi,
zapiši trdno ga v možgane svoje!
Ak hočeš kaj veljati v našem tropi,
besed se tujih boj, ko hud’ga vraga,
ak kos si temu, koj na prste stopi!^[4]
Naj proza tvoja bo lepôte naga,
Minerve^[5] nič ne prašaj, poj po sili,
pisarjem proza bo in pesem draga!
Češ biti v kranjskih klasikov števili,
debelo po gorjansko^[6] jo zarobi,
vsi bomo tvojo čast na glas trobili!
Ak rovtarske^[7] vezati znaš otrobi,^[8]
nov Orfej^[9] k sebi vlekel boš Slovene,^[10]
in pozen vnuk poroma k tvoj’mu grobi.
De kranjščina zaklad^[11] ti svoj odklene,
zapusti ročno^[12] mestne mi sosede,
tri leta pojdi v rovtarske Atene!^[13]

Učenec.
Al žlahtne kranjske tam cvetó besede,
kjer govoriti dosti več ne znajo
pastirji samski,^[14] ko imena črede?

Pisar.
Tam, kjer po stari šegi še drekajo^[15],
kjer ne zmajêjo^[16] dost’ al nič jezika,
besed nemšk’vavcev^[17] grdih ne poznajo.

Učenec.
O srečne rovte! V vas me iti mika.
Al se bojim, pri rovtarju, pri kmeti,
da bera besedi ne bo velika.

Pisar.
Pečene, ljubček, piščeta na sveti
nikomur niso v grlo priletele;
brez truda večno se ne dá živeti.
Besede zrastene,^[18] besede zrele
ne v rovtah, po planjavi ne kmetije,^[19]
nikjer ne bodo ti na nos visele.
Poslušaj ga, kako jo on zavije,
jezika sol,^[20] lepôta, da le zine —
in pravo ti vezánje^[21] se odkrije!
Tam pul’jo besedi se korenine.
K tem deni konce: ača, išče, uha,
on, ovka, ovec, druge pritikline,
to trdno skupaj zvari: Primaruha!^[22]
lahko boš v kozji rog^[23] ugnal Slovence,
in proti tebi bo Dobrovski^[24] — muha!

Učenec.
O zlati uk! Adijo, mestne sence!
Apolon drugi bom jaz sred kozarjev
si v rovtah pletel nevmrjoče vence!
Al naše ljudstvo nekdaj ni oltarjev
Minerve in Apolona imelo;
od grških, od latinskih so pisarjev
dobili starši učenost v deželo,
in z njo besede tuje … Razodeni,
al vsaj se bode teh poslužit’ smelo?

[...]

Opombe

1. Kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo.
2. Dobesedno 'prebivalcem dežele Kranjske', posplošeno pa 'Slovencem'.
3. 'Pisatelj', 'pisec', lahko tudi 'učitelj'.
4. Nejasen pomen: a) 'povzpni se na prste', 'pokaži se vsem', b) 'zatiraj tuje besedje'.
5. Latinska boginja modrosti.
6. 'Nerodno', 'okorno'.
7. 'Neotesane'.
8. 'Prazno govoriti'.
9. V grški mitologiji prvi med pesniki.
10. 'Slovence'.
11. 'Bogastvo'.
12. 'Hitro'.
13. 'Prestolnico neomikanosti'.
14. Kmetje, mogoče metafora za Slovence, Kranjce, ki ne znajo nič drugega kakor šteti glave živine
15. xxx
16. gl. Fran.si zmajati xxxx Kjer še vedno govorijo jezik svoji prednikov. Jezika ne spremimnjajo, v njem ni nemških tujk. Prešeren uporabi slabšalni izraz drekajo, kot bi s tem želel nakazati, da sam podpira uporabo nemščine.
17. Mogoče Prešeren misli na Nemškutarje. Slovence, ki so se zaradi lastnih interesov odločili za pripadnost nemškemu narodi oziroma vsak njihovemu kulturnemu krogu. Druga možna skupina bi lahko bili Kočevarji. Nemške kmete, ki so jih preselili na Kočevsko in so dolga stoletja ohranili svoj avtohtoni jezik. V drugi svetovni vojni so jih po sporazumu Nemčije in Italije razselili in takrat je Kočevarska skupnost razpadla. Kot tretjo možnost pa Prešeren misli preprosto Nemce oziroma obalstnike takratnega slovenskega prostora.
18. SSKJ navaja slovarsko obliko latinske besede adultus, -a, -um, kar pomeni odrasel, tudi zrel, samostojen.
19. V oddaljenih krajih, na planjavah ali kmetijah bo človek težko srečal, kako pravi Prešeren, odrasle in zrele besede.
20. Sol daje hrani poseben okus. Tudi domače besede dajo govoru poseben ton
21. Način zlaganja zlogov v besede in besed v stavke
22. SSKJ: Pritrditev oz. podprepitev trditve
23. Pridobil si boš ugled med Slovenci in pridobil veljavo nad ostalimi
24. Češki začetnik slavistike.