Nova postava za nastánjenje vojakov

Nova postava za nastánjenje vojakov
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 9, št. 23 (4.6.1851), 24 (11.6.1851)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Za nastánjenje vojakov – ali kakor ponemčano pravimo: za vkvartiranje soldatov – je prišla, kakor smo že zadnjič rekli – nova postava na dan, iz ktere naznanimo nektere važniši paragrafe.

§. 1. pravi, da razdelitev armade po mnogoverstnih deželah cesarstva zaukaže cesar, kot nar višji armade zapovednik. Vojaškim oblastim pa gré v zastopnosti z deželnimi oskerbivnimi gosposkami1 določiti, kako se imajo vojaki po vsaki deželi in po posamesnih ostajah (štacionih) nastaniti ali vkvartirati.

§. 2. Vodstvo nastanjenja gré deželnim oskerbivnim gosposkam, ki imajo vse v to spadajoče naukaze dajati, in, ako bi treba bilo, njih spolnitev tudi s silo primorati; tudi imajo nad županijami čuti, da one svoje dolžnosti v tem spolnujejo. O pritožbah razsodijo one po predpisani poti. Ako je pritožba zoper vojake, imajo one to vojaškim oblastim naznaniti, in ako so te pritožbe veljavne, pomoči ondi iskati.

§. 3. Nastánjenje je dvojno: ali je dalje časa terpeče, ali pa je le memo gredé. Dalje terpeče se tisto imenuje, ktero se nar manj za ene kvatre naprej terja, – vsako drugo se imenuje memo gredé.

§. 4. Za memo gredoče vkvartiranje se imajo ceste, po kterih vojaki marširajo, opoldanske in nočne ostaje (stacioni), in za vsako téh ostaj potrebni okraji za vkvartiranje, eni za navadne, drugi za nenavadne ali izredne potrebe določiti.

§. 5. Veči okraj nastaníš se ima pri vkvartiranju le takrat izbrati, ako v manjišim okraju ni dovelj prostora, in ako je manjši okraj po pogostim vkvartiranju že preveč nadleževan bil.

§. 6. Po tem pravílu se je tudi pri tistih nastaniših ravnati, ki zunej navadne ceste ležé in se za vkvartiranje vpotrebujejo.

§. 7. Županije eniga za vkvartiranje določeniga okraja, kakor tudi posamesni kraji ene županije se imajo med sabo primerno verstiti. – Pritožbe v tem razsodijo deželne oskerbivne gosposke.

§. 8. Vsaka županija ima po naukazih te postave skerbeti za vojakam potrebne staniša in kar scer druziga k temu sliši.

§. 9. Če se zamorejo vsi popotni vojaki ali le nekteri izmed njih v kosarne ali kako drugo primerno cesarsko poslopje nastaniti, se ne morejo od županij kakošne druge staniša terjati.

§. 10. Za vkvartiranja armad se imajo sosebno taki kraji izvoliti, kjer so kosarne ali kosarne namestajoče pohištva.

§.11. Županijam je pripušeno, za staniša vojakov in kónj posebne poslopja določiti, in v ta namen kosarne in štale zidati ali take poslopja v najem vzeti. Tudi zna vsak drug v zastopnosti s županijo kosarne ali vojaške pohištva napraviti in jih za vkvartiranje vojakov v najem dajati.

§. 12. Pri dalje terpečim vkvartiranju je županii na voljo dano: ali hoče svojo kosarno s potrebno hišno napravo (Einrichtung) previditi ali ne, in za njeno ohranitev, snaženje, kakor tudi za kurjavo in svečavo skerbeti ali ne. Če ona tega noče, se ima z vojaškim oskerbništvam v tem pismeno pogoditi (kontrakt narediti).

§. 14. Vojak se zavolj staniša in zavolj tega, česar je zraven potreba, nima nikdar na hišniga gospodarja oberniti, ampak na župana. – Županija ima nalogo, staniša izbrati in jih vojakam naznaniti.

§. 15. Vojak je dolžán, v tisto staniše iti, ki ga mu županija določi, ako je po naukazu te postave napravljeno.

§. 16. Župan pa je dolžán zastran staniša, če po njegovih mislih vojak tudi preveč terja, vse storiti, kar vojaški poveljnik zapove. Županija se zna po tem pri kantonskim poglavarju zoper tako terjanje pritožiti.

§. 17. Županija mora v svoji okolici vse poskerbeti, kar je zastran staniš za vkvartiranja vojakov predpisano.

§. 18. Da zamore to dostojno storiti, se ji mora vselej prihod vojokov poprej ob pravim času na znanje dati.

§. 21. V sledeče stanovanja se ne smejo nikdar vojaki nastaniti ali vkvartirati: 1) v nobeno stanovanje cesarjeve hiše; 2) v nobeno poslopje ptujih poslancov; 3) v nobeno cesarsko pohištvo, ki ga vradnice potrebujejo, 4) v nobeno vradnico županijsko, 5 ) v nobeno poslopje, ki je za službo božjo, za šole, za izrejo otrok, za bolnišnico ali milodarnico, 5) v nobeno jetnišnico ali pokorivnico, 6) v noben nunsk samostan (klošter); v moškim samostanu pa le v tiste izbe ne, ki jih samostan za-se potrebuje in ki mora pod netrajno zapéro (klauzuro) biti, 7) v farovžih, kaplanijah ali druzih pohištvih vikši duhovšine za vsaciga gospoda le v eno izbo ne, kakor tudi v tiste izbe ne, ki so za vradne in duhovne opravnice neogibljivo potrebne; 9) v poštne hiše, kolikor se namreč za poštne opravke prostora potrebuje, 10) vsak hišni gospodar ali prebivavec sme eno izbo za se obderžati in toliko druziga pohištva, ki ga za svojo pridobníno (to je za kupčijo, rokodelstvo i. t. d.) neogibljivo potrebuje.

V vaséh, kjer ima hiša večidel le eno izbo, mora gospodar ali prebivavec z vojakam skup prebivati.

§. 22. O nar veči sili se znajo v vsak prostor vojaki nastaniti; vunder naj se gleda, kar koli je moč, na to, za kar je tisti prostor namenjen bil.

§. 23. Vsacimu je pripušeno, na svoje stroške tudi kje drugod v tistim kraju staniše za oficirje, vojake, konje i. t. d. poskerbeti, vunder mora tak, ki od kakiga druziga vkvartiranje prevzame, tudi svoje dolžnosti spolniti.

§. 24. Vojak ali vojašk vradnik, ki dobiva danar za svoje stanovanje, si ima, če vkvartiranje dalje časa terpí, za ta denar stanovanje sam plačati.

§. 26. Potrebujejo vojaki na potovanju vodníkov, ki jim pot kažejo, ali pôslov, jim jih mora županija dati. Zato dobi vodnik ali pôsel za vsako milo hodá tjè in tudi nazaj 10 krajc.

§. 27. določi, kaj se mora popotnim vojakam, kar stanovanje in druge potrebe zadene, dati.

§. 28. Za eno izbo za oficirja s pohišjem (Einrichtung), svečavo in kurjavo vred za eno noč in dan, ali le za noč se plača iz cesarske kase v županijah 1. razreda ali klasa 20 krajc. – v županijah 2. razreda 15 krajc. – 3. reda pa 8 krajc. Kako se imajo županije v te 3 razrede uverstiti, bo ministerstvo določilo in posebno naznanje dalo.

§. 29. Po ti tarifi se prerajtajo tudi plačila za dvoje ali več izb, ako jih vikši oficirji potrebujejo.

§. 30. Za druge vojake, ki niso oficirji, se plača hišnim gospodarjem za noč in dan, ali le za noč 1 krajc. – v županijskih kosarnah ali v tacih pohištvih, ktere kosarne namestujejo, pa 1 krajc. in pol.

§. 31. Če samo vojaško oskerbništvo ne oskerbí vojakov popolnama s živežem, se ima za kosilo opoldne za vsako léto posebej tarifa postaviti, ktera tarifa se določi potem, kolikor so 3 četertinke (3 firteljci) funta govejiga mesa o preteklim létu veljale; to plačilo plača cesar za vojake, ki niso oficirji.

§. 32. Za štalo, luč v štali, steljo in rabo potrebniga štalniga orodja se za 1 konja plača noč in dan ali le za noč 1 krajc. in pol. Če se namesto slame za steljo le listje ali kakošna druga nastelja da, se plača za to le 1 krajc. – Gnoj ostane tistimu, ki je štalo dal.

§. 34. Plačilo za staniša in živež in za steljo pri konjih se bo odrajtalo županu ali za to postavljenimu nastanovavcu (kvartirmajstru) berž po odhodu vojakov, ako so le nektere dni ondi bili; če pa več časa tam bivajo, se plačuje nastanína pravilama vsacih 5 dní.

§. 35. Ako se kje taborišče (logar) za vajo vojakov napravi, naj se zvesto na to gleda, da se zato tak čas izvoli, da polje nikakoršne škode ne terpí; sicer mora škodo ali ovéro nove posetve cesarska kasa poverniti; gnoj na taboriščih ostane posestniku.

§. 36. 37. in 38. določijo stanisa, ki pri dalje terpečim stanovanju vojakam gréjo.

§. 39. Ako se vojak, ki ni oficir, v kakošno hišo za dalje časa vkvartira, mu gré le čedna postelja, kakoršna je v hiši, in pa svečava in kurjava, – živeža pa pri takim dalje terpečim vstanovanju (po §. 40) ne more terjati, ampak le oginj in kuhinske posode, kakor jih družina ima. Županije pa in oskerbivne gosposke pa imajo skerbeti, da tudi vojaki dober živež za dober kup dobíjo.

§. 43. 14 dni pred pretekam enih kvater se mora županu napovedati, koliko prostora se bo druge kvatre za vojake in konje potrebovalo; česar se v drugih kvatrih ne bo potrebovalo, se tudi ne bo plačalo.

§. 44. Vse za vojake terjane in od županije tudi oskerbljene staniša se morajo za ene kvatre plačati, akoravno so ali vse ali deloma prazne stale; vunder jih zna vojaško oskerbništvo za tisti plačani čas komu drugimu v najém dati.

§. 45. Ako se tiste kvatre več prostora potrebuje, naj si vojaki s že najeti staniši pomagajo, – ako pa to ni mogoče, naj se tisti vojaki tako vkvartirajo, kakor da bi bili le memo gredoči.

§. 46. Pri dalje terpečim nastánjenju odrajta cesarska kasa plačilo županíi po vsacih 10 lét prerajtani in v tistim kraju navadni najemšini oficirskih stanovanj, kancelij i. t. d.

§. 47. Dokler se pa ta povračilna cena ne določi, naj se v županijah tistih deželá, kjer je že za vojaške stanovanja najemšina v navadi, po ti ravná; kjer pa dosihmal taka znana ni, naj se povračílo določi.

§. 48. Za dalje terpeče nastánjenje vojakov v županijsko kosarno ali za to najeto poslopje, poverne cesarska kasa za eniga vojaka na dan 1 krajc. in pol, – za konja s stalno svečavo in orodjem pa 1 krajc.

§. 49. Za dalje terpeče nastánjenje vojakov v druge hiše plača cesarska kasa na noč in dan 1 krajc. in ravno toliko za eniga konja. – Ti so važniši paragrafi nove postave za nastanovanje vojakov, dane 15. maja tega léta.


1) Vikši oskerbivna gosposka vsake dežele je c. k. deželno poglavarstvo (Statthalterei); nižji oskerbivne gosposke so kantonske poglavarstva (Bezirkshauptmannschaften).