Nova postava zastran lovskih pravic

Nova postava zastran lovskih pravíc anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 12 (21.3.1849)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Že Cesar Ferdinand so v postavi 7. kimovca p. l. z deržavnim zboram sklenili in ukazali, de imajo vse dolžnosti nehati, ktere iz podložtva izvirajo, in podložno zemljiše zadevajo. Kaj bo pa z lovam ali jago na naših zemljiših? so se takrat kmetje vpraševali. Odgovorilo se je jim, de lov ali jaga na Krajnskim ne izvira iz padložtva, temuč de je bila nekdaj kakor cesarska pravíca prodana. To ni bilo kmetam zlo všeč, kér se je njih zemlja bolj teživnih dolžnost oprostila, zakaj bi ravno zastran lova vse pri starim ostalo? Gosposka v jajcu dlako iše, so rekli, in v marsikterih krajih so se hudodelstva zgodile, kar slišati je vsaciga pravičniga hudo v serce ranilo. ‒ Zdaj, ljubi kmetje! imamo tudi postavo čez to reč, in sicer tako, de za vas ne more boljši biti. Svitli Cesar Franc Jožef so v ukazu danimu v Olomucu 7. dan tega mesca izrekli: Vse lovske pravice na leskih ali ptujih zemljiših so odpravljene.

Odškodovanje gré posestniku lovske pravíce le tistikrat, če zamore skazati, de se je z lastnikam zemljiša v ti reči takó pogodil, de mu je za tó pravíco tudi kej za plačilo dal. ‒ Torej je lovska pravíca tudi tam odpravljena, kjer ne izvira iz podložtva, kar je sploh na Krajnskim, in če bo gosposka odškodovanje tirjala, mora ona skazati, de se je s kmetam za lov pogodila.

Tudi lovska tlaka je brez odškodovanja vzdignjena. Tode, ne mislite, de bo zdaj vsak kmetič loviti ali jagati smel. Cesar je dobro previdil, de bi tako le nov prepir in nove napčnosti vstale, in je ukazal, de le lastnik zemlje, ktera nar menj 200 ne narazen razločenih oralov obseže, na svojim zemljišu loviti ali jagati sme. Na vsih drugih zemljiših gré lov srejni, ktera ga mora v štant dati, ali zató zučene lovce najeti. Vsakolétne dohodke iz lova ima srejna na konec léta med posestnike gruntov po velikosti zemljiš, na kterih ji lov gré razdeliti. Vse druge postave zastran lova, ki niso v tém ukazu preklicane ali njemu nasprotne, in ki se bolj krive, nevarne, ali tatvinske rabe lovstva tičejo, ostanejo v popolni veljavnosti. ‒ V ti postavi je prostost zemljiš dognana, in vsa hvala in slava gré mladimu Cesarju, ki so takó modro prošnjam in željem svojih svestih kmetovavcov zadovoljili. ‒