Novi Sad

← Mravlja

Novi Sad Mrzle pravljice Tomaž Šalamun

Ti, ki dihaš →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Do kam je horizont pobran?
Do kopitljačka?
Ne sinko. Do torbe. Do
lasnic. Do lasnic, sinko.
Domislil sem se, da bi bil
nag na splavu, moker in bi se dvignil
vodoravno kot ploskev do svoje višine
oči, malo obstal v zraku, potem pa
plosknil moker na splav. Bogve,
če bi to bila šala za moje oči ali
lobanjo, če bi me v zraku malo
obrnilo. Debla na splavu so oluščena
lubja in bobnijo kot reka in voda in
sonata. Sumim, da je nebo svila.