Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850
| Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850 anonimno |
| |||||||||||||
Čeravno nove davke vpeljati ali obstoječe povikšati, gré po postavah naše sedanje nove vlade (vstave) le Cesarju z deržavnim zboram vred, je vunder v sili potrebe, v kteri se zdej deržavna denarnica znajde, in kér deržavniga zbora ta mesec še ne bo, minister denarstva sam Cesarju predlog storil, de je treba za pomnoženje deržavnih dohodkov za prihodnje léto, ki se o vsih Svetih prihodnjiga mesca začnè, skerbeti in v ta namen gruntne in hišne davke za léto 1850 povikšati. Cesar so 10. dan t. m. poterdili ta predlog in davkini patent za čas 1850. léta. Iz tega patenta oznanimo ob kratkim važniši rečí.
Cesar v tem razglasu nar poprej spomnijo velicih težav in stisk, v kterim se je ‒ kakor je vsacimu znano ‒ zavoljo vojská in puntov v létu 1848 in 1849 avstrijansko cesarstvo znajdlo, in de za premaganje vsih teh stisk se je posebno veliko denarja potrebovalo. Zraven tega so tudi mnogotere nove prenaredbe v notranjih deželskih napravah veliko veliko stroškov deržavni denarnici prizadjale. Pri vsim tem vender Cesar niso hotli, de bi se bili ti dve težavni léti cesarski davki (franki) kaj povikšali, kér je Njih posebna skerb bila, Svojim zvestim Ijudstvam, dokler so hude vojske terpele, nič novih davkov nakladati. Zdej pa sila terja, kér so deržave stroški veči, de se tudi njeni dohodki povikšajo. Cesar se s polnim zaupanjem na Svoje zveste ljudstva obernejo, de bojo, spomnivši se velicih dobrot, ki so jih poslednji čas zadobili, to silno in neogibljivo potrebo povišanja davkov spoznali, in de bojo z veseljem pripomogli k tem, česar deržava potrebuje.
Nar poprej ukažejo Cesar, de naj se v vsih tistih deželah, v kterih se gruntni davki po razméri stanovitniga gruntniga katastra odrajtujejo, gruntni davki za léto 1850 na enako tarifo postavijo, namreč na 16 gold. od sto goldinarjev čistiga dohodka. Na Avstrijanskim pod Anižo se je plačevalo dosihmal blizo 17 gold. ‒ na Avstrijanskim zgor Aniže blizo 20 gold. in pol, ‒ na Štajarskim, Koroškim, Krajnskim, Goriškim in Teržaškim, čez 17 gold. in pol, (po tem takim so v teh deželah sploh gruntni davki za léto 1850 ponižaní), na Salcburškim pa se je plačevalo 8 gold. in 40 krajc. V vsih téh deželah imajo gruntni posestniki za prihodnje léto 16 od 100 gold. čistiga dohodka plačevati, razun Salcburškiga, kjer imajo za prihodnje léto posestniki 12 od sto odrajtati, zató ker bi stopnja od 8 gold., ki so jih dosihmal plačevali, nanaglama na 16 gold., za pervikrat prehuda bila. ‒ Kjer pa še kataster ni napravljeni, ima, kakor dosihmal, tarifa gruntnih davkov tudi za léto 1850 veljati. ‒ Tudi davki od hišniga čimža se imajo v tistih krajih, kjer so hišni gospodarji dosihmal 18 gold. od 100 gold. plačevali, za prihodnje léto od 18 gold. na 16 gold. ponižati. Tudi za mesto Terst, ktero namest hišniga davka vsakoletne plačila po čez odrajtuje, veljá v enaki razmeri to ponižanje. Sicer se imajo pa davki od hišniga čimža o vsih Svetih 1849 v vsih deželah, v kterih so hišni klasni davki vpeljani, na vse pohištva razpisati, ki so v takih krajih, v kterih ali vse pohištva ali pa saj polovica teh pohištev posestnikam kaj čimža donesó, ali ktere se zunej teh krajev v najem dajejo. ‒ Za take pohištva pa, ktere po teh novih postavah iz dozdajnih klasnih hišnih davkov pervikrat v versto čimžnih hišnih davkov stopijo, se ima 30 od sto gold. za letne hišne popravke odpustiti, in hišni davk naj bo za leto 1850 le 12 gold. od sto. ‒ Pri gruntnim in hišnim davku je pa za léto 1850 še tretji del redovniga davka, kakor izverstna doklada za to léto, poverh odrajtati. ‒ Tistim gruntnim ali hišnim gospodarjem, ki imajo dolgove na svojim posestvu, je v poIahkanje njih odrajtvíla pripušeno, dvajseti del tistíga zneska, kteriga imajo za davk za léto 1850 odrajtati, od svojiga dolgá, kteriga imajo posodniku plačati, odšteti, in posodnik mora čez to šumo, kakor de bi jo bil v gotovim prejel bil, plačilni list (kvitingo) podpisati. ‒ Dosihmal niso ljudje, ki imajo svoje dohodke v gotovih denarjih (ali v zlatu, srebru, bankovcih, obligacíjah i. t. d.) od tega premoženja nobenih davkov plačevali; prihodnjič bojo pa tudi ti mogli davke od svojih dohodkov odrajtovati, kar je pravično; zakaj bi nek vsi drugi od svojiga posestva, rokodelstva, kupčijstva ali od drugih dohodkov davke plačevali, bogatin pa ne, ki le čimže od obligacíj potegne ali kupone iz njih reže? Kako se bojo pa ti dohodkini davki odrajtovali, bojo posebne postave določile. ‒ Takó veleva cesarski patent.