Novmašniku

Vsak stan je svet, ki svoje delovanje
Obrača v prid in v občno blagostanje,

A viši nego so stanovi vsi
Je ta, ki si izbral ga sebi Ti.

Vsak stan je vezan na dolžnosti svoje,
Čuj zdaj prevzvišene naloge Tvoje:

Oznanovalec vere bodi Ti,
Ki cerkev jo katoliška uči.

Ti ljudstvu pot k življenju kaži pravi,
Tolaži v stiski njega in težavi.

Obupa, koji grešnika teži,
Rešenje zaželeno daj mu Ti.

Ubogim in sirotam bodi v sili
Branitelj, pomočnik in oče mili;

Na strani revnemu Ti ljudstvu stoj
Uče ga, stan kako si vzboljša svoj;

Podpiraj čednost ne samo v besedi,
No pospešuj jo z lastnimi izgledi;

Književnosti ostani zvest prijatelj,
Umetnostim naklonjen podpiratelj;

Narodu svojemu Ti bodi ščit,
Za-nj mnogo bode dano ti storit;

V težavah kader svojega stami
Hvaležnosti nikjer ne bo sledu :

Prepričanje naj bode Ti v tešilo,
Da delo Tvoje sad bo obrodilo.

Pogumno torej svoj nastopi pot,
Ljubezen, sreča spremljaj te povsod!