Dan se za dnevom
dalje pomika,
leto za letom
lahno poteka.
Staro odstopa,
stvari se novo;
vendar se vrača
vedno še staro.
Svetlo zdaj sije
solnčice mladim,
gorko pred grelo
glave je sivčkom.
Kmetič poskuša
kmetvati bolje,
manj si ni vmišljal
modri Egipčan.
Stavbe prostrane
stavi umetnik;
gleda pa v zglede
glavnega Rima.
Mnogo spreminja
mestnik obleko;
staro pa suknjo
samo prevrača.
Cele že citre
cene so nove;
pesnik še poje
pesme s Homerjem.
Slíkar tù stvari
slavno podobo;
zad se ozira
zmiraj v Apela.
Naj pa kdo najde
novega res kaj,
pot mu napravlja
prednikov delo.
Svoja naj slava
staremu bode!
Nič se ne znižaj
novega vrednost!
