Stopilo je v svetovno dvorano,
v slovesno, veliko, viharno;
ožarjeno, ozaljšano
s škrlatnimi zavesami,
s topovi, meči, puškami —
kakor bi stopilo v orožarno.
Stopilo je proti tronu,
da sprejme dediščino
svojega brata: starega leta.
Stopalo s ponosnimi koraki,
da so škripala tla.
Pred njim so se krdela
v strahu in trepetu
klanjala in — klela.
Novo leto sedlo je na tron,
govorilo z groznimi očmi.
Kakor Roboam Izraelcem:
Čujte, milijoni!
Moj prednik vas je tepel z biči,
jaz vas bom s škorpijoni.
Iz trume glas je vstal:
Ti Roboam,
ti dolgo nam
ne bodeš kraljeval!