Novo leto na Golici
| Novo leto na Golici K. J. |
| |||||||||||||
Udarila je ura v mladem letu prvo četrtinko, ko sem korakal na kolodvor.
Med potom sem srečaval ljudi, ki so se zadovoljno vračali s Silvestrovih veselic domov in me radovedno pogledovali. Crez dve uri že je zaklical izprevodnik: »Jesenice!«. Tu sem se ustavil in šel naravnost do gostilnice Višnarjeve, kjer sem imel dobiti ključ od Kadilnikove koče na nekem kraju pred hišo. A dasi je bil ključ na dogovorjenem mestu, ga v temi vendar nisem mogel najti. Vrnil sem se torej v trg, kjer sem našel še odprto neko gostilnico, v kateri je sedelo še nekaj dobrovoljčkov, ki so pozdravljali novo leto. Ura je bila šele poltreh. Burja je žvižgala okrog hišnih voglov, da je bilo groza.
Ob polpetih sem se odpravil na pot proti Planini. Sneg je škripal pod nogami, a z Golice je brila mrzla burja.
Malo pred šesto sem prišel do gostilnice v Planini, kjer so ravno vstajali. Stopim v hišo in pogledam v kuhinjo, če je že kaj gorkega v loncih. Dobil sem kmalu gorke kave, ki me je nekoliko pogrela. Ljudje, katerim sem pravil, da nameravam na Golico, so mi odsvetovali, češ, gori je taka burja, da človeka lahko odnese. Premišljeval sem, kaj mi je storiti. Ker se vrniti nikakor nisem hotel, sem se odločil, da poskusim priti na vrh.
Ko se je dodobra zdanilo, sem ob osmih odrinil dalje. Brez posebnih težav sem prišel okoli desetih do nemške koče. Sneg je bil do tod nekoliko izhojen, ker je bilo o Božiču nekaj hribolazcev gori, in je deloma držal; le na nekaterih krajih se mi je udiral do kolen, a krpelj si nisem hotel navezati, ker sem hodil brez njih hitreje. Na verandi nemške koče sem si privoščil požirek slivovke ter si malo ogledal okolico. Navezal sem si krplje, ki jih pa nisem dolgo nosil, potem pa hajdi naprej!
Čim više sem stopal, tem trši je postajal sneg in hoja bi bila prav prijetna, ko bi ne bilo te preklicane burje. Ko sem se približal grebenu, je bil sneg že trd kakor led in moral sem si pritrditi dereze. Stopil sem na greben, a komaj sem se obdržal na nogah, kajti burja je potegnila s tako silo, da bi me bila kmalu podrla na tla. Hitro sem stopil nekaj metrov niže, kjer je bilo nekoliko bolje. Stopal sem dalje, toda vedno nekaj metrov pod grebenom. Kolikor više sem prišel, tem huje je pihalo. Metalo mi je sneg v obraz in mi s tem jemalo vid. Že sem hotel pokazati burji hrbet in jo odkuriti v dolino, a spomnil sem se starega pregovora: »Vsaka stvar le nekaj časa trpi« — in vztrajal sem.
Veselo sem zavriskal, ko sem bil zagledal Kadilnikovo kočo. Bilo je do nje še precej daleč in hoja je postajala skoro neznosna. Po triinpolurni hoji iz Planine sem pa le prilezel na vrh in do koče.
Odprl sem vrata ter stopil v zavetje. Začudil sem se pa, ko sem zagledal za vrati cel kup snega, ki ga je nanosilo noter, ker niso bila dobro zaprta. Odvezal sem si dereze, prižgal svetiljko in stopil v kuhinjo. Segel sem nehote po svojih ušesih, a ustrašil šefa se, ker so bila brezčutna in popolnoma trda. Drgniti sem si jih hotel s snegom, toda spomnim se še o pravem času, da si jih s tem lahko odlomim. Ta bi bila lepa, ko bi prišel brez ušes domov! Iz nahrbtnika potegnem steklenico vina, ki sem ga hotel zavreti, da se ogrejem, ker me je prav pošteno prepihalo. Odprem steklenico, a opazim, da mi je celo vino zmrznilo. Preostajalo mi ni drugega nego najprej vino odtajati na špiritu, ki pa vsled mraza tudi dolgo časa ni hotel goreti. Potolažiti sem si želel nato tudi lačni želodec, a tudi kruh in sir sta zmrznila in treba je bilo oboje tudi tajati.
Ko sem se bil polagoma za silo pokrepčal, sem po koči pospravil, se vpisal v spominsko knjigo, skrbno si obvezal ozebla ušesa, si navezal dereze in jo po dveurnem bivanju v koči zopet ubral v dolino. Brilo je še huje nego preje in zdelo se mi je, kakor bi se hotela burja maščevati nad mojim počenjanjem. Stopal sem ob grebenu navzdol ter pri tem pokukal tupatam proti Koroški, kamor je bil krasen razgled. Opazil sem celo, da je Vrbsko jezero zamrzlo, samo drsalcev na njem nisem mogel razločiti. A tudi Julijske Alpe so se mi prikazale v vsej svoji krasoti. Pod grebenom sem si odvezal dereze ter se odričal po snegu proti nemški koči, kamor sem se pridrsal v nekaj minutah. Dospevši v Planino, sem se po kratkem odmoru napotil domov.