Novoletne želje
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Novoletne želje, str. 55-57, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Zdaj ko leto se obrača,
vam svetujem na uhó,
da ne bo kot jara kača
dolgo in preveč pustó –
da naj vsak si preskrbi,
kar si pač najbolj želi.

Ciciban, ki sam že bere,
ima s šolo dosti brig,
zato naj si kar izbere
– razen sladkarij in knjig –
sanke ali pa smuči,
da skrbi si razprši.

Tisti pa, ki osemletko
kmalu s pridom bo končal,
posejan, vem, ni na redko,
ki med njimi ne bi izbral
vespo ali kak motor,
da bo dirjal z njim kot nor.

So pa še, in teh ni malo,
ki si belijo glavé,
kako bi se priti dalo
v daljne kraje te in te:
tja, kjer počen groš velja
avto, ki ga vsak ima ...

Kdor tako visoko leta,
naj še malo potrpi!
Vse se njemu še obeta,
če bo v glavi kaj soli,
saj do avta kmalu pride,
fiat 600 mu ne uide!

Bosa je s to jaro kačo,
vse prehitro čas beži!
Komaj odloži igračo,
že volan v rokah drži –
zato solz naj ne pretaka,
kdor je mlad, ga vse se čaka.

Opombe urednice

uredi