Marija z Ogerskega gre,
Za njoj gre žalostno srce.
Marija pride do morja,
Prav lepo prosi brodarja:
„Prepelji me za božji lon,
Prepelji za nebeški tron!“
„„Ne vozim jaz za božji Ion.
Pa tud’ ne za nebeški tron;““
„„Jaz vozim le za krajcarje
In tiste bele zeksarje.““
Marija prime krilice,
Naravnost gre črez jezerce.
Pred njoj se je odgrebalo,
Za njoj se je zagrebalo.
Brodarji začnejo vozit’,
Začela ladja se topit’.
Brodar zdaj vpije na vso moč,
Marijo kliče na pomoč:
„„Pomagaj nam Marija ti!
Marija sedem žalosti!““
„Jaz ti ne morem pomagat’,
Ne morem ladje obdržat’.“
„Pomagajo naj krajcarji
In tisti beli zeksarji!“