O človek (Jarc)
O človek (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Kostanji pod zvezde rasto, rasto,
korenine jim v zemlji pretežko pesem orjó,
o, koliko divnih noči je v vejevju njih pelo,
o, koliko hrepenenj je v njih strunah drhtelo!
Prenizko, prenizko si vrglo, drevo, vej goste mreže,
predaleč v zemljó verižje nagonov ti seže,
še više, nad tabo se zvezde pno ...
Nikoli, nikoli ti misli do tja ne zrasto!