O Vodnikovem Vršacu
| O Vodnikovem Vršacu Fran Orožen |
| |||||||||||||
Na društvenem večeru „Slov. plan. društva" dne 11. novembra 1.1896. je govoril prof. Fr. Levec o „Vršacu" ter izrazil željo, da bi izkušalo Slov. plan. društvo dognati, kateri vrli v Triglavskem pogorju je dičnega pesnika Valentina Vodnika „Vršac".
Sedanjega rodu nihče več ne ve za Vršac. Povpraševali so zanj že razni slovenski turisti in slovstveniki pri starih in mladih gorskih vodnikih in drugih domačinih v Triglavskem pogorju, a nikjer niso dobili povoljnega odgovora. V svojem spisu o „Vodniku kot turistu" (glej: Planinski Vestnik 1. 1895., št. 7. iu 8.)sem menila da je Vodnikov Vršac na specijalnem zemljevidu (1:75.000) Misel Vrh (2346 m) imenovani vrhunec zahodno od Velega polja. Opiral sem to svoje mnenje na Hohenwartov popis potovanja na Triglav, katerega sta se udeležila Valentin Vodnik in abé Pinhak. V tem spisu namreč pravi grof Hohenwart, daso potovali pod Tolstcem („Tošč vrh" na specijalnem zemljevidu), kateri jim je bil na desni, Vršac pa na levi. Vendar sem se sedaj prepričal, da to moje mnenje ni bilo pravo.
Na prej omenjenem društvenem večeru se je razgovarjalo o Vršacu, in slišali smo različna mnenja znanih izvrstnih turistov in poznavavcev Triglavskega sveta. Župnik Aljaž je sodil, da je Vršac prejkone Kanjavec (2570 m); temu mnenju se je pridružil tudi poročevavec v „Slov. Narodu". Kanonik Sušnik je pa menil, da je Mali Triglav Vodnikov Vršac. Gotovo je sedaj, da je res Mali Triglav toli iskani Vodnikov Vršac, in to trditev podpirajo različni tehtni razlogi.
Premišljeval sem o tem veliko, kar se spomnim Freyerjevega stenskega zemljevida Kranjske iz leta 1846., ko bi morebiti iz tega kaj več zvedel. In res sem našel na tem zemljevidu naznačen Vršac, in sicer severnosevernozahodno od Debelega vrha (2393 m). Ta vrh je na specijalnem zemljevidu (1:75.000) 5 milimetrov zahodno od kote 2377 („Knavs" po Hohenwartu str. 57.). Vendar se nikakor ne ujema Hohenwartov popis te gore z Vodnikovo odo „Vršac", v kateri tako navdušeno opeva razgled z Vršaca. Hohenwart namreč piše v svojem spisu „Auszug aus meinen Alpenreisen-Tagebüchern über die krainischen Hochgebirge" na str. 57. o tem Vršacu („Verfhaz"): „Zakaj smo mi izvolili to pot, mi ni bilo znano, kajti s tega vrh a nimaš nikakega razgleda. On leži niže nego vse druge gore, in še Triglava, katerega dotlej sploh še nismo zagledali, nismo mogli videti. Ta gora je sestavljena iz popolnoma preperelega apnenca in se je na vrhu najbrž podrla; še rastline ne najdeš na nji." četudi je bil Valentin Vodnik 1. 1795. na tem Vršacu, vendar ni misliti, da bi ga bil tako neznaten razgled navdušil do prekrasne ode. Ta „Vršac" bi imenoval v „geološkem oziru znameniti Vršac', kajti zanimljiv je po svojih okameninah, in gotovo je le zaradi tega šel Vodnik na ta vrh; to razvidimo tudi iz pisma, katero je pisal Zois V. Vodniku dne 5. septembra 1. 1795. V tem pismu piše med drugimi rečmi o kameninah na Vršacu in v njegovem okolišču. Hohenwart omenja tudi v prej imenovanem spisu goro Knavs, „ki se naslanja kakor visok stolp na Vršac in se vzdiguje proti nebu s svojimi navpičnimi in nepristopnimi skalnimi stenami in se odtod vidi, kakor da bi bil višji od Triglava, katerega popolnoma zakriva". Vendar smatra Hohenwart to navidezno večjo višino Knavsovo le kot optiško prevaro. Tudi 1. 1796. je potoval V. Vodnik z grofom Hohenvartom po Bohinjskih planinah, in sicer sta šla iz Starih Fužin črez Budno polje in Dedno polje na Ovčarijo in na Bigeljne do Zoisove koče, odtod pa na Greben , kjer sta imela prekrasen razgled na Primorsko, Koroško, Tirolsko in Laško. V. Vodnik in grof Hohenwart sta bila kar očarana ob tem razsežnem razgledu. Ker se Hohenwartov popis tega razgleda nekako ujema z odo „Vršac", bi lahko domnevali, da je Greben Vodnikov Vršac. A to ni res, kakor pozneje razvidimo.
Mogoče bi še bilo; da je V. Vodnik zložil odo „Vršac" v Zoisovi koči na Ovčariji 1. 1795, ko je potoval s Hohenwartom in Pinhakom. Prišli so dne
17. avgusta v Zoisovo planinsko kočo, kjer jih je srčno pozdravil baron Karel Zois. Zvečer so občudovali solnčni zahod, pred kočo sedeč, in Vodnik je zložil, po tem prizoru navdušen, tri kitice neke pesmi, ki je vse očarala. Hohenwart pravi: „V pesmi poje sla«,o stvarniku, in na navzočneje napravila enak vtisk, kakršnega vzbuja Klopstockova mesijada v vsakem čutečem človeku". To pesem je poslal Vodnik Žigi Zoisu v Ljubljano. Tudi omenjena pesem bi mogla biti oda „Vršac" glede na vtisk, katerega je napravila na Hohenwarte in navzočno družbo. Da pa ni, se prepričamo iz nadaljnje razprave.
O „Vršacu" je pisal tudi muzejski kustos g. Müllner v svojem časopisu „Argo". V letniku 1893. je priobčil na strani 23. in sled. P. pl. Badicsa spis: Eine zeitgenoessische Kritik über Vodnik's „Pefme za pokufhino". Dunajski slovstveni časopis „Annalen" je namreč 1. 1808. objavil oceno Vodnikovih pesmi, katero je bil najbrže spisal tedanji profesor klasičnih jezikov na ljubljanskem liceju, Peseoegger. Ocenjevatelj je pri ti priliki tudi priobčil sicer v nevezani besedi, verjdar pa prav lep prevod Vodnikove ode „Vršac" in je dostavil: „S srečnim uspehom je poskusil g Vodnik v svojem jeziku višji liričen vzlet. Objavljamo tukaj na str. 24. pesem, za katero je zbral misel na Vršacu , drugem vrhuncu 1899 sežnje v nad ljubljanskim obzorom se vzdigujočega Triglava. "
Temu Badiesevemu članku sledi Müllnerjev članek „Vršac", v katerem oporeka ti trditvi ter pravi: „Zaman seveda iščemo Vršac na zemljevidih c. in kr. generalnega štaba, in ker so naravno malone vsi drugi zemljevidi posnemali z zemljevida generalnega štaba, ga tudi ni na drugih zemljevidih, edini tako zvani Freverjev zemljevid Kranjskega ga ima, Tu je ime „Vershaz" zapisano tik nad Debelim vrhom. Ta je tudi na, specijalnih zemljevidih zaznamovan 2393 m visok vrhunec, ki je južno od Kanjavca. Po Freyerjevem zemljevidu bi bil torej Vršac ali Debeli vrh sam ali pa kak tik tega stoječ vrh, oboje mnenje je pa napačno." Potem nadaljuje: „Vršac je vrh v mejnem pogorju , ki se razteza od Triglav a proti jugozahodu in loči Kranjsko in Goriško . Specijalni zemljevid pozna v tem pogorju Kanjave c (2570 m), Lipah špica (2400 m) in končno Vogel (2350 m). V ti skalni steni je Vršac med Kanjavce m ali Knjavso m in vrhuncem v Lipah . Polezel sem nanj avgusta 1858. 1. s sedanjim cesarskim svetnikom I. Murnikom. Polezla sva nanj, prišedši z Velega polja "
G. Müller je našel Vršac s svinčnikom zaznamovan na zemljevidu (1 : 28.800), katerega so državni geologi uporabljali pri svojih geoloških načrtih. Na teh sta z imenom zaznamovana „Lipach " in „Kaniautz" . Med tema točkama, precej natančno v sredi, je zaznamovan s svinčnikom Vršac . Glede Freyerjega zemljevida pa meni g. Mullner, da je Freyer Vršac, katerega je Vodnik pesniško proslavil, na podlagi kakega splošnega poročila postavil v bližino Debelega vrha. Iz raznih razlogov se ne strinjam z mnenjem g. Mullnerja, da bi bil ta Vršac Vodnikov pesniški Vršac. Prvič se opiram na prej omenjeni Hohenwartov popis Vršaca, s katerega nimaš skoraj nikakega razgleda. Tudi prej omenjeni ocenjevatelj Vodnikovih pesmi v časopisu „Annalen" 1. 1808. je kot Vodnikov sodobnik in kolega gotovo mnogo občeval z V. Vodnikom in bržkone od njega zvedel, da je Mali Triglav Vodnikov Vršac.
Že to so tehtni dokazi, da je Vodnikov Vršac Mali Triglav , ki meri 2740 m in je za Triglavom res najvišji vrh v Triglavskem pogorju in le za 123 m nižji od Triglavskega vrha. Na Malem Triglavu pa je res bil Valentin Vodnik 1. 1795. in je tam občudoval zelo razsežni razgled, ki ga je na kratko opisal v Veliki pratiki za 1. 1795. Vrh Triglava namreč ni bil, torej govori o razgledu z Malega Triglava in pravi: „Iz njega vrha se vidi na Tirole, Hrvatsko in v Benetke." O svojem Vršacu pa sam pravi, da je po Triglavu najvišji Snežnik med Bohinjem in Sočo. Sicer tedaj še niso poznali Triglavove višine, ker je prvi barometrski izmeril Triglav šele Valentin Stanič 1. 1808. Vendar pa je Vodnik tudi tako lahko brez posebnih priprav spoznal, tda je Mali Triglav (Vršac) za Triglavom najvišji vrh v ti gorski skupini. Se kmetje večkrat z jako preprostimi pripomočki določujejo približno višino gora s kakega vrha.
Da je pa Mali Triglav res Vodnikov Vršac, nam priča tudi Franc Završnik (Savershnik), ki je bil lokalni kapelan na Koprivniku od 1. 1845. do 1. 1860. in je torej pastiroval v onem kraju, odkoder je V. Vodnik kot tamošnji dušni pastir potoval po Triglavskem pogorju. Završnik je bil rojen 1. 1807. v Tržiču in je bil naposled župnik pri Sv. Gotardu pri Trojanah. Zapustil je v rokopisu zvezek svojih pesmi in različnih beležk. Dotični zvezek sem dobil po prijaznosti č. g. Aljaža. Na dveh mestih ima beležko: „Vršac Triglav , prav zaprav eden njegovi h vrhov (eigentlich ein Gipfel desselben)". To je po mojem mnenju tudi važen razlog za trditev, da je Mali Triglav Vodnikov Vršac, kajti za bivanja Završnikovega na Koprivniku je bilo tam še več ljudi, ki so dobro poznali Valentina Vodnika („gospoda Balanta") in še z njim občevali. Tedaj so pa tudi še poznali Vodnikov „Vršac", in po njih je o njem tudi zvedel Franc Završnik.
Naposled naj omenim še tehten vzrok za svojo trditev. V prvi izdaji Vodnikovih pesmi („Pefme za pokufhino, v Lublani, natifnene pa Joanesu Kezerju 1806") je na strani 24. natisnjena oda „Verfhaz" , narvifhi sneshnik sa Triglavam" z opazko „podoba je fpredi". Ta podoba v bakrorezu nam kaže Veliki in Mali Trigla v in Kredarico z nekaterimi bližnjimi vrhovi, nadalje Savico in Bohinjsko jezero s cerkvico Sv. Duha. Vsa skupina je posneta z bohinjske strani. Imamo torej tudi končno po Vodniku samem jasen dokaz, da je ta za Triglavom najvišji snežuik Vršac identen z Malim Triglavom in torej Mali Triglav po Valentinu Vodniku opevani Vršac .