O govorjenju
| Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju O govorjenju Slavko Pregl |
| |||||||||||||||
DRUGO POGLAVJE potuje od besed k besedam
Loteva se vprašanja, zakaj so ljudje izumili jezik in govorjenje. Tu se ne moremo izogniti ustreznemu krtačenju in česanju. Besedilo pleza po trepalnicah, da bi pred osuplimi bralčevimi gledikami tlesknilo do konca, kjer je prikolicam in hrčkom morda vse jasno, morda pa tudi ne. Pojavi se zgodba, v kateri palačinke premagajo angleščino. Triperesna deteljica ne more mimo božanja v smeri dlak, se zadrži pri padanju krone z glave in vrže pogled na živahna pljučka. Poglavje zaključi nadvse tehten nasvet, kako se s sodobno literaturo da vplivati na stabilnost omar.
UPORABA JEZIKA
Med temeljne zahteve uglajenega vedenja sodi primerno govorjenje. Nobene potrebe ni, da bi z zobozdravnikom razpravljali v avtomehaničnem ali cvetličarskem jeziku. Prijatelju se bo rahlo orosilo čelo, če se ga bomo lotili v lepo poškrobljeni lesketajoči se pisateljski slovenščini. Prijateljici v zaupnem pomenku se ne bosta odločili za čebljanje v starocerkvenoslovanščini.
Nikakor ne bi bilo dobro odpotovati v drugo skrajnost: so ljudje, ki jih zanima izključno, kaj kdo govori, in čisto nič, kako kdo govori. Jezik mora biti v vsakem primeru ustrezno skrtačen in počesan. Pričeske menjamo, pač glede na to, kam se dekle nameni, kdaj in s kom, a lasje morajo biti v vsakem primeru zdravi in čisti. Nekaj podobnega velja za jezik, tako tistega, ki ga kažemo, kot tudi tistega, ki ga govorimo.
So obdobja v življenju, ki jih še posebej zaznamuje samosvoj besednjak. Govorica v sebi prikriva živahno kri, obtesane ali sproščene okoliščine. Govorjenje kaže veselje do življenja ali otožnost nad njim, hrum prihajajoče sreče in šepet odhajajočih nežnosti. Ena najbolj zabavnih in včasih tudi žlahtnih jezikovnih pustolovščin je doba drgnjenja šolskih klopi. To je tudi čas, ko življenje prvič resneje uporabi svoja kovaška kladiva.
Jezik in govorjenje so ljudje izumili, da bi se med seboj sporazumevali. Tisti, ki želi kaj povedati, govori drugim, ki ga poslušajo. V najnovejšem času sicer ni povsem tako. Pogosto govorijo oni, ki nimajo kaj povedati. Mnogi govorijo tako, da jih živ krst ne razume. Številni se trudijo, da bi razumeli čisto drugače, kot je bilo res rečeno. .
Da bi se pripadniki mlajše generacije laže razumeli, smo povzeli nekaj raziskav uglednega jezičnega znanstvenika, profesorja in častnega doktorja Smehlja. Pred leti se je resneje ukvarjal s šolskim žargonom. Prispeval nam je gradivo, ki ga objavljamo.
Slovar manj znanih izrazov (odlomek)
zobje - domine, kocke, škrbine, čekani, mlinček, drobilec, škrbije, čeluge, čekani, čombeljni,
fant -frajer, tip, Jack, hrček, prikolica, doktor znanosti, on, muskelj, soprog, starček, fenč, mulc, pubec, sulc, kriminalec, pob, smodlak, bicek, dihur, smotko,
truditi se - hropsti, metati se na zobe, škripati, plaziti se, zbirati paro, dati v šesto prestavo, vrtinčiti, plezati po trepalnicah, grebsti se, garati, napenjati se, švicati, možgane premetavati,
oči - rolete, roloji, žarometi, lučke, semafor, gledike, žmigavci, špegeljčki, teleskop, vizualije, okularji,
jecljati (pred tablo) - kvačkati, rojevati, delati škodo na podplatih, mutiti, stresati klamfe, tupiti, cviliti, mučkati, imeti žgance v ustih, klamfe srati, z Lune pasti, imeti srce v hlačah, jamrati,
tožariti - kokodakati, odtipkati, polagati not,
pasti - ubrisati, cepniti, vsekati, biti ruknjen, zaostati, obtežiti, obležati, primrzniti navzdol, še enkrat se počiti, biti položen, stegniti se,
hrana - menaža, klopa, mandža, prepečenec, mast, antihujšing, njupa, glodanje, hrusta, kalorije,
prihiteti - butniti, naslikati se, špricniti, prišibati, privaliti se, pristati, načrtati se, narisati se, prigrmeti, prihrumeti, počastiti z obiskom, tleskniti, priglodati se, počiti se, pribliskati,
dekle - bitje, kost, nogce, mamca, prikolica, kikla, frčafela, mami, čveka, ona, striga, pupa, srna, cvrček, koda, cica,
ljubiti (se) - obročkati se, zatreskati se, zatelebati se, ponoreti, otopeti, počen biti, zažgati, vsekati dvojino, pasti na srce, izgubiti glavo, zakuhati, biti zadet, ugristi v čenčo,
napiti se - zaroniti, naliti se, biti reklama za viski, biti položen, počiti, zavozlati noge, spremeniti se v hlape, biti premočen, zamenjati gobo, postati pivnik, zgrešiti agregatno stanje, udariti pijanca, utoniti, zakozarčiti, barvati se navznoter, postati pomišljaj, nacediti se, konkurirati cisterni,
noge - palčke, stojala, mesek, pritličje, nastavki,
jeziti - po žolču se sankati, glasilke glancati, zabijati žebelj v koleno,
nagajati - frnikulati z živčki,
oditi - dvigniti sidro, odjadrati, sklizniti, odvaliti se, odkašljati, odšmirglati,
biti brez denarja - imeti prepih v denarnici, imeti žepno tuberkulozo,
biti presenečen - naokrog pasti, zazijati, dobiti oči na peclje, spustiti sapo, usta spremeniti v Postojno, dobiti pregorele klikerje,
prositi - vrtati v koleno, s trepalnicami pometati,
biti vprašan (v šoli) - mrkniti, biti na mučilnem kolu, biti cufnjen, blesteti kot premog, blebetati, kašljati, kokodakati, hreščati, zlomiti gramofonsko iglo,
ustaviti se - vreči sidro, zakopati, vreči v ročno, primrzniti, pognati korenine, s podplati dremati, prišvasati se, počiti se dol, zajeti sapo,
pustiti (dekle, fanta) - dati odpoved, imeti pavzo, živeti v premirju, sčevljati, dati v hladilnik, dati na obešalnik,
biti lačen - čreva zračiti,
oče - the big boss,
ravnatelj - Jezus Kristus superstar,
biti nor - biti zašvasan, katapultiran, izstopIjen iz uma,
stranišče - pepelnik za razno,
konec - zastor!
PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE
Sanja, Klemen in Arjan so bili sami doma. Po kotih se je plazil mrak. V zraku je bila otožnost. V želodcih so pajki pletli lačne mreže. Klemen je dvignil glavo. Zaman se je boril z domačo nalogo. Poškilil je proti Sanji in zavzdihnil: »Ne morem misliti. Preveč sem lačen.«
Sanja je mirno risala naprej svoje arhitekturne umetnije. Arjan je odložil učbenik fizike. Zdaj je jasno, zakaj mu ne gre nič v glavo. »Full O. K.!« je vzkliknil. »Ali nam narediš palačinke?«je opogumljeni Klemen milo pogledal sestro. »Jaz bom pripravil mizo.«
»Cool!«je spet vzkliknil Arjan. »Go, go, yeah, yeah!«
Sanja je odložila pribor. Vedela je, da brata ne bosta odnehala. Najmanj časa je porabila, če se je tistega, kar je bilo neizogibno, lotila takoj. Spravila se je k štedilniku. Klemen je v hipu spraznil mizo, pogrnil prt, razpostavil krožnike, prtičke in pribor. Arjan je v velik vrč zamešal cedevito. V kozarec je stresel kocke ledu ter pijačo ponudil Sanji: »Drink, baby?«
Čez čas so vsi trije vihteli nože in vilice nad ubogimi palačinkami. Pohlevno so ležale na krožnikih in v svojih trebuhih zaman skrivale med, marmelado in sladkor. »Super,« je rekel Arjan in se obliznil, »še!«
»O, presneto,« se je zdrznila Sanja. »Kaj pa se je zgodilo?« »Nič,« je odvrnil Arjan, »full so O. K.«
»To vem,« je pokimala Sanja. »Ampak kaj se je zgodilo s tvojim jezikom? Tako najbrž ne bo šlo več naprej.« »Yeah?« seje začudil Arjan. »You are mixing your English with some bloody Slovene words,« se je zahihitala Sanja.
»O.K., no, mega O. K. Ampak vseeno bi prosil še eno porcijo palačink. «
TRIPERESNA DETELJICA
Besednjak strastnega medicinca
Nesramneža bom izdatno nabrcal v piščal, ko ga le prvič srečamo. Vse dopoldne so mi hodili po živcih. Skušal mu bom navrtati koleno, da bi mi posodil kolo. Če ne bo šlo drugače, ga bomo malce udarili pod trebuh. Lomil si je prste ter milo prosil. Malo ga je treba božati v smeri dlak, pa je zelo ustrežljiv. Kadar ona začne utripati s škrgami, se marsikomu zamegli pogled.
Nežno zgodovinarjevo šepetanje
V lokal smo prijezdili že malce dobre volje. Če bi le hoteli biti kraljica mojega srca, bi se vrgel v prah pred vami. Želim biti suženj v okovih vaših oči. Nimam cekinov in ne grem v kino. Če ne bo šlo z oblegovalnim ovnom, bomo poslali karavane daril. Njihovo neumnost bo treba pokončati z ognjem in mečem. Inkvizicija nas želi zadržati v temnicah šolske ječe vsako leto dlje. Seveda bi mi pri čem takem krona padla z glave.
Razmišljanja mesarskega pomočnika
Vse popoldne je po zvezku mrcvaril svoja pesniška črevca. Bila je zelo lepa kost in mesek, na njej je vzbujal zelo velike apetite. Zelo mi je šel na jetra in še danes ga imam v želodcu. Pred tablo sem bil takoj zaklan, saj nisem slišal šepetanja iz prve klopi. Ko sem odklonil, se mu je takoj povesil rilec.S svojimi parklji povsod pušča umazane sledi. Pod puloverjem je bilo slutiti prav živahna pljučka.
VPRAŠALI STE - PREBERITE
Vprašanje: Nekatere zelo moti moj besednjak. Ali moram izdati slovar mladostnega jezika?
Odgovor: Če bodo poslušalce zelo zanimale tvoje misli, se bodo potrudili in te razumeli. Če so prazne, si tudi s slovarjem nihče ne bo mogel pomagati.
V: Fant iz našega bloka tako dobro psuje, da se sploh ne morem primerjati z njim. Kaj naj storim?
O: Poglej, če zna še kaj drugega.
V: Ali nenehno žvečenje kvari jezik?
O: To je zelo odvisno od tega, kdo žveči.
V: Sram me je govoriti pravilno slovensko med prijatelji, saj nihče tako ne govori in bi se norčevali iz mene.
O: Dovoli, da se norčujejo, če to počno v pravilni slovenščini.
v: Kadar sem žalostna, me želi prijateljica na vsak način tolažiti. Jaz pa bi bila rada sama. Kako naj ji to povem?
O: Naravnost.
v: Pri nas seveda ni dosti drugače, saj seveda vsakdo seveda zelo rad, če se seveda le da, seveda nenehno v govorjenje vpleta besedo seveda. Seveda bi se radi tega odvadili. Zato seveda sprašujemo: kako?
O: Seveda s pametjo.
v: Kadar sem s fantom, mi pogosto zmanjka besed. Ali so razmere kritične?
O: Včasih je veliko vreden topel, prisrčen in globok molk.
v: Nekateri uporabljajo toliko tujk, da sploh ne razumem, kaj govorijo. Ali je to znak neumnosti?
O: Kakor za koga. Jaz običajno poprosim govornika, da svoje besede prevede v slovenščino. Nekaterim je to uspelo.
v: Učitelji pravijo, da si bomo z branjem knjig izboljšali jezik. Ampak mnoge knjige so zelo dolgočasne. Kaj naj storim?
O: Poskusi s knjigami Slavka Pregla. Če ti ne bodo pomagale, z njimi lahko zelo dobro podložiš omare.