O grajskem duhu

← O jamskem škratu

O grajskem duhu Rok Poles

Poskok po Šaleški dolini →

Spisano:	Pretipkno iz O grajskem duhu 2009, Urška Drev.
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

DUH

Nad dolino beli grad,
V njem muzej in star zaklad:
Novci, sklede in podobno,
Vmes v naprstniku udobno,
Drema mali zaspanuh –
Konigunda, grajski duh.

DAVNO

Mlinar bi me poročil,
Oče grof ni dovolil.
Jokala sem v stari skrinji,
Kot dre voda po Savinji.
Kdor prejoče sedem dni,
Se pa v duhca spremeni.

DELO 1

Z luno stražim in strašim,
Kogar v temi ulovim:
Netopirje, polže, ptice,
Drevje v parku in kresnice,
A podnevi, ko grem spat,
Naj kdor hoče straži grad.

DELO 2

Po kleteh loputam z vrati,
Da nihče ne more spati,
Vriskam skozi grajsko ječo
In kaplanu upihnem svečo.
Skozi dimnik puhnem – uh,
Jaz se najbolj sajast duh.

SHOD

Vsake kvatre imamo shod
Jaz in duhci od drugod:
En z gradiča, en s stolpiča,
En z ognjenega gradu.
Za fižolčke v noč igramo
Divje igre: šah in damo.

POLIGON

Slalom skozi drevored,
Pet počepov in premet
Preko strmih grajskih streh,
Urno plazim se po tleh
In za konec: čof v vodnjak!
Kdor je zadnji, je žabak!

NESREČA

Zmešala sem kuharici
Vse začimbe na polici.
Gobjo juho je sladkala,
V torto je pest popra dala.
Grof je pljuval: prmejduh!
Tu je užiten le še kruh!

SUB ROSA

Roža, vsekana nad vrati,
Usta z molkom zapečati:
Kdor pod rožo v hišo pride,
Naj ne črhne, kaj je videl,
Sicer grajski duh ga bo
Vso noč cukal za uho.

KAKO GOJIŠ DUHCA?

Ko je duhec zdrav in sit
Je duhteč in duhovit,
Ko ga grudi lakota,
Pa od jeze cepeta.
Prosim, dajte mu kakav,
Da bo sit, vesel in zdrav.

SMEJAK

Če mu veter rebra šteje,
Duhec cvili in se smeje,
Če pa v delu so podplati,
Se ne neha krohotati
In ne ve, kam bi se skril,
Ker je čezinčez žgečkljiv.

KNJIGA

Grof, ki se ne gane iz hiše,
Knjigo o živalih piše:
Muca muka mu-mu-mu,
Kuža kuka ku-ku-ku,
Krava kraka kra-kra-kra,
… kaj pa vem, če to velja …

OGLAS

Smo imeli, pa zgubili:
- vodni jarek s krokodili,
- most, ki se ga dvigne v sili,
- rov pod zemljo k vznožju griča,
- samostrel in dva topiča.
Kdor kaj najde – staro/mlado –,
Naj prinese za nagrado.

SPAT

Jutranjico v stolpu bije,
Preč so ure za norčije.
Bleda luna tava v dalji,
Duhec leze v dnevno halji.
Zarja že ožarja grad,
Malo zehajmo, pa spat!

NASTOPALI SO:
- Kunigunda: duh z Velenjskega gradu. Po njej je imenovan vsakoletni velenjski festival mladih kultur.
- Velenjski grad: eden najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Nastajal je v več fazah skozi 700 let. Z mogočnim obzidjem in arkadnim dvoriščem. Osvojiti ga niso mogli ne Turki ne uporni kmetje. V njem je muzej.
- Roža nad vrati: roža je vklesana v portal glavnega vhoda. Poleg okrasa je imela morda tudi simbolno vlogo: »iti pod rožo« (sub rosa) je pomenilo »biti pod pečatom molka«.
- Grajski vodnjak: eden na dvorišču gradu, eden pred vhodom v grad. Vodo pa so dobivali tudi iz podzemne jame v grajski kleti.
- Grajski park: zasajen pretežno v 19. stoletju. Značilni kostanjevi drevoredi. Znan po zabavah iz časa grofa Coroninija.
- Duhci iz drugih gradov: Šaleška dolina je veljala za dolino gradov – tu je bilo več gradov kot kjerkoli na spodnjem Štajerskem. Gradovi se imenujejo: Gradič/Švarcenštajn, Dobrova, Bevče, Ekenštajn, Šalek, Velenje, Turn, Limbar/Lilienberg, Žitenberg, Šoštanj, Kacenštajn, Forhtenek, Šamberg … Potrebne bodo še nadaljnje raziskave o številu duhcev v teh gradovih.
- Velenje: mesto, staro 50. let. Eno od dveh mest, zgrajenih v Sloveniji na novo po 2. svetovni vojni. Zasnovano kot mesto v parku. Deljeno glede na dejavnosti. Poimenovano socialistični čudež. Stavbe v duhu moderne: ravne strehe, na stebrih, s pasovnimi okni in svobodno oblikovano notranjščino.
- Krokodili: ni trdnih arheoloških dokazov, da bi bili v nekdanjem jarku ob gradu krokodili. Kunigunda mogoče tudi kaj preveč vidi.