O krivopeti
Ljudska pravljica
Spisano: Jure Repovž
Viri: Zbirka Pravce iz Benečije, urednik Janez Kajzer
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ena od krivopet je nekoč šla ponoči v Marsin k neki ženi. Ko je prišla tja pred hišo, jo je začela klicati. Ta žena je spala gori pri možu. Ko je slišala, da jo kličejo, je vstala in šla dol pred hišo.

Krivopeta jo je prosila za korec ali lonček, da bi si natočila malo vode pri koritu. Ženska pa ji je na­mesto lončka dala cedilo. Krivopeta je šla h koritu in je hotela natočiti vodo. Ko je videla, da se voda ni ustavila, je šla spet k tisti ženi in jo spet klicala iz postelje. Žena je vstala in krivopeta je začela rjuti nanjo in jo tepsti s palico. Ko je mož tiste ženske videl, da se dolgo ne vrne, jo je začel klicati.

Toda žena se ni oglasila. Mož je vstal in ko je prišel dol v hišo, je našel ženo vso pretepeno. Vprašal je ženo, kaj se je bilo zgodilo. Žena mu je pove­dala, da je hotela imeti krivopeto za norca in da ji je krivopeta zamerila. Od takrat niso pri tisti hiši imeli nikogar več za norca.