Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju
O nežnostih
Slavko Pregl
Spisano: Maja Horvat, Katja Zevnik
Izdano: (COBISS)
Viri: Slavko Pregl. Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju. Mladinska knjiga. 1993.
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


ZADNJE - ENAJSTO - POGLAVJE 'sprva 'odločno začne in nato zardeva

V zadnjem citatu iz svetovne literature analiziramo vsesplošno tre­senje, kjer skoraj noben del telesa ni izjema. Priča smo nenavad­nemu štetju do triintrideset. Po vsem tem z vso gotovostjo pričaku­jemo in dočakamo fantovska mnenja, ki se kažejo v spreletavajočih se mislih. Kaj se da doseči z nežnost jo in kaj počnejo tisti, ki se de­lajo, da jih nič ne zanima? Kako uporabljati zapletene formule in kako osvajati cvetličarke? Pripoved zaključi nekaj, kar je še posebej dovoljeno.

ČE SE TRESETA SRCE IN JEZIK

»Ne boš verjel,« je rekel Arjan, »prišla sva do precej pomembne točke.«

»Ja?«je vprašal Klemen, »želiš, da ti posodim kaj denarja?« Arjan je samo utrujeno pogledal v zrak. Dobra dela nikoli niso prav razumljena. Dobra dela pogosto nimajo smisla. Ampak do­brota bi vseeno lahko bila skriti del odnosov med brati.

»No, prav,« je nadaljeval, »preslišal bom, kot že tolikokrat, tvoje ušive in neslane pripombe. Govorila bova o odnosu med dekleti in fanti.« »Sijajno!« se je zarežal Klemen. »Ali boš začel s čebelicami?« »Ne povsem,« je odkimal Arjan. »Želel bi ... «

»Želiš, da ti kaj razložim?«je zanimalo Klemna. »Na dan s težava­mi. Nikomur ne bom povedal. Saj sva brata.« Arjan je utrujeno pogledal v desno. Na svetu so zelo velike količine potrpežljivosti. Res pa je, da niso v celoti vedno na voljo. Ni nemogoče, da bi se trenutno znale bližati začasnemu koncu. »Oprosti,« je pohitel Klemen, »ne bom več. Iskreno naj ti povem, da bi zelo rad izvedel kaj o odnosih med spoloma. Določeni trenu­tki teh odnosov bi me še posebej zanimali.«

»Prej ali slej boš naletel tudi na to in takrat ne boš imel časa za duhovičenje,« je hladno rekel Arjan

»Računal sem s tem, da mi ne boš pustil do besede in da boš čvekal do onemoglosti. Moje onemoglosti, se razume. To prehodno obdobje je zdaj napočilo. Zato ti izročam tole knjigo. Iz nje si preberi tale odlomek. To je zadnji ci­tat iz svetovne literature. Poslej se boš moral znajti sam!« Klemen je pograbil knjigo in začel brati občrtani del. Tale:

Bob je vstal in iz kolen so mu sporočili v možgane, da nastopa dokaj pomemben trenutek srednješolskega življenja, neizpodbitno povezan z zardevanjem. Možgani so sporočili nazaj proti kolenom, da to vedo in da je pot naravnana v smer - Biba. Bob se je kot po naključju znašel pred Bibo in jo vprašal, če ima kaj časa. Biba je slučajno imela čas. Šla sta ven. »Nekoč, če se spomniš,«je začel Bob, »sem ti rekel ... hm.« Bob je umolknil. Takoj zatem seje zavedel, da ta trenutek pravza­prav ni trenutek molčanja. Ta trenutek in samo ta trenutek je lahko namenjen besedam, ker bo kasneje prepozno. Vsaj za besede, ki bi bile namenjene Bibi. »Rekel sem, da bi rad hodil s teboj povsod in da ... hm.« Biba se je ustavila in ga pogledala: »Bob, ali mi boš kaj rekel?« Bob je nemo prikimal. »No, reci,«je predlagala Biba. »Ali ti lahko dam roko okrog vratu?« je vprašal Bob in niti ni čakal odgovora. Šla sta naprej. »Torej, jaz ... hm.« »Kaj?«je vprašala Biba. »Torej jaz ... ali lahko najprej preštejem do triintrideset?« »Mhm,« je prikimala Biba. Bob je počasi štel. Glas se mu je tresel. Kolena so se mu tresla. Srce se mu je treslo. Jezik se mu je tresel. Tresli so se mu tudi mož­gani, ampak to je bilo tisto tresenje, ki kaže, da možgani delajo z vso naglico. Jezik je počasi štel naprej ... dvanajst, trinajst, štirinajst ... v možganih pa so se prižigale lučke gor in dol in se ujemale v najra­zličnejših kombinacijah ... devetnajst, dvajset, enaindvajset ... kar mimogrede je bil izdan ukaz želodcu, naj začne tiščati, in grlu, naj postane suho ... triindvajset ... ampak, saj tu ni kaj, to je tako kot pri zobozdravniku, ko enkrat moraš, moraš, in takrat odpreš usta.

…triintrideset ... »Kaj praviš?«je vprašala Biba in se ustavila. »Rad te imam in rad bi te poljubil,« je rekel Bob in v tisti sekun­di se ni prav nič na njem ali v njem treslo. Zavladal je nekakšen vesoljni mir. Bila je noč, lahko da so gorele zvezde, ampak Bob je videl samo dve. Še malo prej sta ga nagajivo osvetljevali, zdaj pa, kot da se je prižgala neka posebna temna luč v njih, sredi katere so se kot na traku kakšnega pisalnega stroja pojavljala posebna sporočila. Zgodil se je torej ta poljub.

Treba je reči »zgodil«, kajti vsak tak poljub se zgodi. Fantje in dekleta te stvari v sanjah kdaj počno, v resnici pa jim glavo mršijo tiste znane večne in na koncu vedno premagane spraševalne mis­li: kako se to napravi, kam pride nos, kam pride kaj drugega, kako pa kaj roke, in v tem smislu dalje. Ko pa se poljub »zgodi«, tako nos kot vse drugo sledi nekim prišepnjenim tihim navodilom, ki v pravem trenutku uredijo prav vse. »Jaz tudi,« je rekla Biba, potem ko se je spet dalo. »Ti tudi kaj?«je nekam raztreseno vprašal Bob. »Tudi jaz te imam rada in tudi jaz bi te rada poljubila.« »Oho,« je še rekel Bob, potem pa ni mogel reči nič več, čeprav je seveda veliko vprašanje, če mu je do besed v tem hipu sploh kaj bilo.

»Si prebral?« je vprašal Arjan. »Kakšne misli te pri tem oble­tavajo?« »Sem,«je pokimal Klemen. »Najrazličnejše.«

Arjanov pogled na dvojino (kaj nas uči zgodba)

- O dekletih je zelo lahko govoriti, kadar jih ni poleg. Če si sam s tisto, ki ti je všeč, nastopi zadrega. Pametno jo je premostiti z us­trezno mešanico spoštovanja in iskrenosti.

- V pogledih med dekletom in fantom lahko piše zelo veliko. Zelo malo je tistih, ki to lahko preberejo.

- Četudi te je malce strah, je enkrat pač treba povedati in pokaza­ti, kar ti leži na srcu. Zaradi tega te nihče ne bo požrl. Če bo šlo po sreči, bo prišlo do zelo prijetne izmenjave grižljajev.

- Narava pogosto poskrbi za zelo enostavne odgovore na vprašanja, ki jim teoretično nikakor ne najdeš rešitve. Zabavno je ugotoviti, kaj vse znaš, če je le treba.

- Kadar imaš koga rad, roke niso odveč.

- Tudi dekleta ne trpijo, kadar so s fantom, s katerim si želijo biti.

- Vseeno je, kaj govorijo drugi. Najpomembnejša so pravila, ki si jih postaviš s tistim, ki ga imaš rad.

- V dvoje je lepše.

- Vsaka nova generacija ve več in si upa več od prejšnje, četudi v bistvu počne isto kot vse prej in vse kasneje.

- Zelo pomembne bitke je mogoče dobiti z nežnost jo.

Klemnove zasebne ocene (kaj je mogoče prebrati, če hočeš)

- Starejšim se zelo tresejo kolena, kadar je treba obdelati kakšno punco. Videti je, da kljub temu ne odnehajo. Še več, to radi počnejo.

- So fantje, ki zelo veliko časa porabijo s pripravami na tisto, za kar je, kot lahko sklepamo po filmih in TV nadaljevankah, da o sodobnih dosežkih časopisno-revialnega novinarstva sploh ne govorimo, čas še prijetneje trošiti. No, morda vedo, zakaj to počno tako.

- Jaz bi prišel k punci in jo vprašal: A greva? - Pa bi šla. Tako vsaj mislim, ker še nisem poskusil.

- Ne vem točno, zakaj bi bilo treba toliko časa porabiti za dekleta, ker je za to kasneje več časa.

- Že res, daje treba biti s puncami prijazen in pozoren, samo zakaj potem tako zagreto govoričijo o enakopravnosti, če mislijo, da so nekaj več?

- Kdo bi si mislil, kaj vse človek lahko razume, ko posluša fanta, ki zardeva in jeclja: Hm, hm, hm.

- Najbolj se v srcu grebejo tisti, ki se delajo, da jih nič ne zanima.

- S puncami se je včasih zelo težko pogovarjati, a kaže, da se je vredno.

- Ne vem še točno, kako se bodo stvari odvijale, mislim pa, da se bodo v redu.

- Odraščanje je zelo čuden proces: normalno stopaš skozi življenje, nekega jutra pa se zbudiš in se ob pogledu na punco, s katero si celo večnost normalno hodil v šolo, začneš obnašati kot popoln bedak.

VPRAŠALI STE - PREBERITE

Vprašanje: Ali lahko hodim z več dekleti naenkrat?

Odgovor: A v šolo ali v kino?

V: Sošolec mi je zelo všeč in prav vidim ga, da bi mi rad kaj rekel. Ne gre mu in ne gre. Kaj naj storim?

O: Povej mu, kar ti želi povedati.

V: Zaljubljena sem in tega ne morem več zadržati v sebi. Ali lahko povem najboljši prijateljici in ji zabičam, naj molči?

O: Zakaj ne bi šla kar naravnost na radio?

V: Poznam dekle, ki je tako peklensko pametna in učena; da si ji sploh ne upam omeniti, kako lepo se smeji in da bi jo rad malo skuštral. Kaj pa zdaj?

O: Napiši ji kakšno hudo zapleteno formulo, na primer: jaz srček tebe.

V: Ali se s fantom zvečer lahko poljubljava v veži našega bloka? O: Odvisno od hišnika. Če je vesten, zagotovo gorijo vse luči in ob vaju se bodo nenehno drenjali stanovalci, misleč, da snemajo kakšen film, pa bi radi še oni nastopali.

V: Zelo pogosto srečujem tri fante, ki se živahno pogovarjajo. Ko se jim približam, utihnejo. Ko se oddaljim, se spet pogovarjajo. Ali govorijo o meni?

O: Misliš, če se pogovarjajo o tvoji skromnosti?

V: Ali se danes sploh še splača biti vljuden, zadržan in pozoren do punc, ko pa že v vsakem filmu ali na raznih platnicah po kioskih prikazujejo, da jim sploh ni do tega?

O: Ne teoretiziraj! Veljajo izkušnje!

v: Ali lahko verjamem fantu vse, kar mi obljubi?

O: Jaz vsem verjamem toliko časa, dokler držijo besedo.

V: Dekle me je povabilo na rojstni dan. Ne vem, če bi šel, ker sem prej hodil z njeno sestro.

O: Pojdi pogledat, če je medtem dobila še kakšno. Sicer pa, treba je vedeti, kdaj se je vabilom modro odzvati.

v: Moj bivši fant mi nenehno pošilja rože in mi s tem povzroča že zelo neprijetne scene, četudi sem mu že nekajkrat povedala, da je med nama konec. Kaj ima za bregom?

O: Najbrž osvaja cvetličarko.

TRIPERESNA DETELJICA

Dovoljeno je ... '

· .. gledati v oči in se nasmehniti, kadar daješ roko, četudi ti jo stre­sa pripadnik drugega spola,

· .. duhovito polaskati osebi, ki to zasluži, četudi si osamljen v tem prepričanju,

  • .. odpustiti, kadar te raz očara nekdo, ki ti veliko pomeni,
  • .. preslišati neslanosti, ki jih zavistneži širijo na vajin račun,
  • .. prebiti nekaj časa na vljudnostnem obisku s starši ljubljenega bitja,

· .. zamolčati neprijetnosti, ki so se ti pripetile z nekom, ki ga trenut­no vsi obrekujejo,

· .. izkazovati drobne pozornosti in nič pričakovati v zameno.

Dovoljeno je ...

…priznati, da imaš rad, ter priznati, kadar nimaš,

…prositi prijatelja, naj zapravi nekaj časa s teboj, kadar si v krizi,

…dostojno razkazovati svoja čustva,

…iti z roko v roki raje peš skozi park in se ne prerivati v avtobusu,

…vprašati, kadar ne veš, kako naprej,

…biti dobre volje, četudi se trudijo, da bi te prizadeli

…iskreno povedati, kadar pride čas za to.

Dovoljeno je ...

…spregledati drobne prisrčne neumnosti in jih včasih tudi spod­bujati,

…reči: Še!, če imaš za kaj

…reči : Dost mam!, če je to res,

…uporabljati citate dobrih pesnikov, kadar ti zmanjka lastnih besed ali domišljije,

…zajokati,

…pisati dolga lepa nežna pisma,

…kopičiti spomine in ne zanemarjati življenja.

ŠE POSEBEJ JE NADDOVOLJENO:

· .. OKROG SEBE GLEDATI S HUMORJEM, SAJ TAKO OB­VLADAMO SVET TUDI TAKRAT, KO NAS ZAČNE GLODATI ČRV, DA NAM STVARI UHAJAJO IZ ROK!