O pomladi
← Prišla je pomlad | O pomladi Lojze Grozde |
Večer v maju → |
|
Privriskala je spet pomlad prešerna,
in zdaj prepeva o ljubezni, sreči,
a v moji duši, v dalje hrepeneči,
puščoba je, praznota neizmerna.
Pomladi čakala je vsa nemirna,
in sanjala o duši je ljubeči,
ki pride lepa vsa in jo osreči,
a zdaj je sama, v njej bolest stoterna.
Kaj ti obup te lepe dni greni?
Da, res, ljubezni zate nima svet,
a ne obupaj, nisi sam, poet!
Saj Kristus tvoj je vstal in zdaj živi!
On je s teboj, ki je ljubezni vir,
in v Njem bo našla tvoja duša mir.