O zadovoljnem človeku

← Kralj Matjaž in nedolžni gospodje

O zadovoljnem človeku Madžarske pravljice o Kralju Matjažu

Ljudska pravljica

Spisano:	prepisala Urška Volarič, na Wikivir objavil Smihael
Viri:	MADŽARSKE PRAVLJICE O KRALJU MATJAŽU (prevod: Gabriella Gaál, Murska Sobota: ONEJ – društvo prekmurske pobude, 1999) (COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je Kralju Matjažu zbolel najljubši služabnik. Poklicali so znanstvenike, doktorje in stare babnice, toda nihče mu ni znal pomagati. Nek stari padar je končno dejal:

» Vaše Veličanstvo, vaš sluga bo ozdravel, če se bo obrisal v srajco zadovoljnega človeka. «

No, kralj je pri priči razposlal svoje služabnike po vsem kraljestvu, naj poiščejo zadovoljnega človeka in prinesejo njegovo srajco.

Iskali so in iskali ter končno naleteli na nekega pastirja. Veselo je igral na svojo piščal in pasel ovce. Sluge so ga vprašali:

» Ali ste zadovoljni s svojim življenjem? «

» Zadovoljen sem, kaj bi en bil! « je odgovoril pastir. » Paša je dobra, ovce so obilno kotile. Jagnjeta se lepo redijo. «

» No, hvala bogu, pa smo le našli zadovoljnega človeka! « se je razveselil eden izmed služabnikov. Povedal je pastirju, kako pomembna je zadeva, zaradi katere so prišli in zahteval, naj mu da svojo srajco!

» Rade volje bi jo dal, če bi jo imel, « je obžaloval pastir in si razprl ogrinjalo, pod katerim se je prikazala le njegova gola koža.

Tako so se služabniki vrnili v kraljevo palačo, ne da bi opravili svoje delo.