Ob železni cesti
Ob železni cesti Roma Silvin Sardenko |
|
Pod ograjkom pašnatim,
ob železnem tiru,
pase čreda pisana
v jutranjem se miru.
Drog za drogom raste pod višave,
svetle niti se na njem
vijejo v daljave.
Z nitimi srebrnimi
veter pesem svira,
čudna godba trumoma
plove mimo tira.
Mlad pastir stoji, sloni …
vnet posluša pesen;
v mlada lica tihoma
sen mu lega resen.
Rad bi šel od teh ovcâ,
kamor pesem plove,
nove videl pašnike,
nove bi domove.
Pa pridirja črni vlak –
Mož pri oknu gleda:
Rad bi bil, kjer je pastir,
kjer je drobna čreda.