Ob 25 letnici poroke

'Ob 25 letnici poroke'
Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Ob 25 letnici poroke, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6802.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Ob 25 letnici poroke

Prav gotovo se i ti spominjaš
najine obletnice poroke.
Vem, da prav tako kot jaz, preklinjaš
čas, ki gluh za kletev je in stoke.

Vem, da v mislih se povračaš v kraje,
koder sva hodila polna vere.
Šla oba sva v to pregnanstvo raje,
ko več druge ni bilò izbere.

Kdo po našem gospodari domu?
Psička je ostala v hiši sama.
Morda le se smilila je komu,
ko izvedel je, kako je z nama?

Kdo po najinih posteljah polega?
Kdo na rjuhah najinih počiva?
Kar želi, pobere naj zalega,
le da vrneva oba se živa.

Opombe urednice

Vera Kesler in Fran Albreht sta se na Bledu poročila 25. maja 1919. Pesem je Albrehtova napisala 25. maja 1944 v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njem mož Fran pa je bil v taborišču Dachau. Tačas je jazbečarko Pufi čuvala Verina sestra Mica Čop. Ko so jo Nemci zaprli, je za Pufi skrbela Verina sestrična Tina Velikonja. Mica Čop je v času 29. 3. 1944 do poletja 1944 pisala sestri Veri v taborišče, na koncu je podpisala sebe in Pufi. Torej do 25. maja 1944 Vera še ni prejela sestrinega pisma (Del pisma v: M. Župančič, A. Župančič, Stiki dr. Juliusa Kugyja s širšo družino Kessler, Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, 2015, [Št.] 37/38 (2013/2014), str. 285-300.)