Ob bregu
Ob bregu Ivan Jenko |
|
<poem> Samota me temna obdaja. Vso diše krog mone mini, V tihoti molčečega gaja Nij živega čuti glasii.
Valovi v uho le šeptajo. Svit lune so v njih lesketa. Pod njimi si rib'ce igrajo V naročji kristalnih voda.
Nad mano pa brzi oblaki Naprej pa naprej se drve. Kak čudne podobe mi v zraki Predstavljajo temne kope!
Oblakov, valov begajočih Gromado prežane en pih. — Zakaj li iz prs žalujočih Se meni vzdiguje izdih ?
Kak vali nam ginejo sanje, Z oblaki ljubezen beži. Spomin pa na dneve nekdar^je Solzice nam vabi v oči.