Ob orjaškem kolesu
← Opolnoči | Ob orjaškem kolesu Pesmi Srečko Kosovel |
Pesem ponižanih → |
|
- Kadar stopi človek iz črnih, žveplenih kleti,
- mu solnce iz žarkov spletenih poboža obraz,
- stroj obmolkne in kolo obstoji
- v sveti čas.
- Kadar truma ljudi povzdigne procesijo rok,
- gozd zatrepeče in toplo zavzdihne polje —
- kot da je vzžuborel vrelec v sinji obok
- zapoje srce.
- A kadar padajo črni možje na tla
- in se zgrinja nad njimi grozna noč,
- takrat presune krik samoto srca:
- Na pomoč, na pomoč!