Kak mirne so vodé,
kak bistre, krasne;
v njej sijejo zvezdé
tak svitle, jasne!
Pa kane kapljica
sred vode kane;
in voda zašumljá,
se v krogu gane;
in dalj in dalj našír
verté se krogi;
pa koj se verne mir,
je vse spet v slogi.
Spet mírne so vodé,
spet bistre, krasne,
v njej sijejo zvezdé,
tak svitle, jasne.
Serce, naj bi ti b'lo
enako vodi,
tak mirno in jasnó
pri vsaki zgodi.
Naj, kdaj strasti prepír
začutiš v sebi,
bi hitro vernil mir
se tudi tebi;
da strastni bi te šum
ne gonil v krogi,
da ti in bistri um
sta vedno v slogi;
da božja milost v té
jasno sijala
bi, kakor na vodé
zdaj zvezda zala!
